236. člen KZ
Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji
(1)Kdor pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali opcijami lažno prikaže premoženjsko stanje, podatke o dobičku ali izgubi ali druge podatke, ki pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje eno ali več oseb, da jih kupijo ali prodajo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let.
(2)Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
- VSL sodba in sklep I Kp 750/2007Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporabo predpisov z drugih pravnih področij. Kljub temu pa je za razumevanje posameznih znakov kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji treba upoštevati predpise, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji. 243. člen KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, se sicer neposredno ne sklicuje na predpise s področja zunaj kazenskega prava, vendar je poznavanje teh predpisov pomembno za razlago nekaterih izrazov v opisu tega kaznivega dejanja. Tako je iz Zakona o trgu vrednostnih papirjev mogoče razbrati vsebino posameznih pojmov, ki se pojavljajo tudi v opisu kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, in sicer med drugim tudi pojem notranje i
- VSRS Sodba I Ips 181/2001Vrhovno sodišče RS · 2003
Med odločilna dejstva, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, škoda ne spada, oziroma nejasnosti in nedoslednosti v zvezi s to okoliščino ne morejo predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar pa za razliko od kaznivega dejanja goljufije pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da nastane v prihodnosti oškodovancu škoda. Pomembno je le, da storilec lažno prikazuje podatke, ki vplivajo na vrednost vrednostnih papirjev, s čimer zapelje vsaj eno osebo k prodaji oziroma nakupu ter da se tega zaveda. Pri tem kaznivem dejanju tudi ne moremo govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
- VSL sodba I Kp 30/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Že iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je obdolženec oškodovancema lažno prikazal kakšne podatke, ki bi pomembno vplivali na vrednost prodanih delnic, pač pa naj bi jim lažno navajal številne okoliščine, ki bi lahko predstavljale elemente kaznivega dejanja goljufije in ki z vrednostjo delnic nimajo nobene zveze. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obdolženca obtožbe za kaznivo dejanje po členu 236 oprostilo ter v razlogih sodbe tudi pravilno navedlo, da ob izostanku opisov za pridobitev protipravne premoženjske koristi kot elementa kaznivega dejanja goljufije, kaznivega dejanja samo ni moglo opredeliti po členu 217 KZ, ker bi s tem prekoračilo obtožbo.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 1. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Kp 750/2007Višje sodišče v Ljubljani · 29. 1. 2008
Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporabo predpisov z drugih pravnih področij. Kljub temu pa je za razumevanje posameznih znakov kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji treba upoštevati predpise, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji. 243. člen KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, se sicer neposredno ne sklicuje na predpise s področja zunaj kazenskega prava, vendar je poznavanje teh predpisov pomembno za razlago nekaterih izrazov v opisu tega kaznivega dejanja. Tako je iz Zakona o trgu vrednostnih papirjev mogoče razbrati vsebino posameznih pojmov, ki se pojavljajo tudi v opisu kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, in sicer med drugim tudi pojem notranje i
- VSRS Sodba I Ips 181/2001Vrhovno sodišče RS · 13. 3. 2003
Med odločilna dejstva, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, škoda ne spada, oziroma nejasnosti in nedoslednosti v zvezi s to okoliščino ne morejo predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar pa za razliko od kaznivega dejanja goljufije pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da nastane v prihodnosti oškodovancu škoda. Pomembno je le, da storilec lažno prikazuje podatke, ki vplivajo na vrednost vrednostnih papirjev, s čimer zapelje vsaj eno osebo k prodaji oziroma nakupu ter da se tega zaveda. Pri tem kaznivem dejanju tudi ne moremo govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
- VSL sodba I Kp 30/2000Višje sodišče v Ljubljani · 4. 10. 2000
Že iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je obdolženec oškodovancema lažno prikazal kakšne podatke, ki bi pomembno vplivali na vrednost prodanih delnic, pač pa naj bi jim lažno navajal številne okoliščine, ki bi lahko predstavljale elemente kaznivega dejanja goljufije in ki z vrednostjo delnic nimajo nobene zveze. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obdolženca obtožbe za kaznivo dejanje po členu 236 oprostilo ter v razlogih sodbe tudi pravilno navedlo, da ob izostanku opisov za pridobitev protipravne premoženjske koristi kot elementa kaznivega dejanja goljufije, kaznivega dejanja samo ni moglo opredeliti po členu 217 KZ, ker bi s tem prekoračilo obtožbo.