232. člen KZ
Lažni stečaj
Kdor z namenom, da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzroči stečaj tako da: 1) premoženje ali njegov del, ki sodi v stečajno maso, navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali uniči; 2) sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve; 3) prikrije, uniči, predrugači ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejansko premoženjsko stanje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
- VSRS Sodba I Ips 46867/2010-234Vrhovno sodišče RS · 2012
Zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje lažnega stečaja ne more začeti teči pred povzročitvijo stečaja, ki je zakonski znak kaznivega dejanja.
- VSRS Sodba I Ips 3360/2010-44Vrhovno sodišče RS · 2011
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenka kot direktorica družbe ustanovila drugo gospodarsko družbo, kateri je brezplačno prepustila celotno poslovanje svoje prejšnje družbe, ki je zaradi tega prenehala s poslovanjem, obsojenkino ravnanje pa je imelo za posledico, da je bil nad družbo uveden stečajni postopek, vse z namenom, da se izogne plačilu obveznosti oškodovanki, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja lažnega stečaja.
- VSL sodba II Kp 3360/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Obtoženka je z brezplačnim odstopom celotnega poslovanja obstoječe družbe na novo v ta namen ustanovljeno družbo dejansko poslabšala premoženjsko stanje stare družbe, zato je ta postala dalj časa plačilno nesposobna (insolventna), kar je privedlo do uvedbe stečajnega postopka in kasneje stečaja. Stečaj je bil zajet v obtoženkini krivdi, namenjen pa je bil obtoženkini izognitvi plačila obveznosti do oškodovanke, ki so izvirale iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 9. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 46867/2010-234Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2012
Zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje lažnega stečaja ne more začeti teči pred povzročitvijo stečaja, ki je zakonski znak kaznivega dejanja.
- VSRS Sodba I Ips 3360/2010-44Vrhovno sodišče RS · 8. 12. 2011
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenka kot direktorica družbe ustanovila drugo gospodarsko družbo, kateri je brezplačno prepustila celotno poslovanje svoje prejšnje družbe, ki je zaradi tega prenehala s poslovanjem, obsojenkino ravnanje pa je imelo za posledico, da je bil nad družbo uveden stečajni postopek, vse z namenom, da se izogne plačilu obveznosti oškodovanki, izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja lažnega stečaja.
- VSL sodba II Kp 3360/2010Višje sodišče v Ljubljani · 16. 12. 2010
Obtoženka je z brezplačnim odstopom celotnega poslovanja obstoječe družbe na novo v ta namen ustanovljeno družbo dejansko poslabšala premoženjsko stanje stare družbe, zato je ta postala dalj časa plačilno nesposobna (insolventna), kar je privedlo do uvedbe stečajnega postopka in kasneje stečaja. Stečaj je bil zajet v obtoženkini krivdi, namenjen pa je bil obtoženkini izognitvi plačila obveznosti do oškodovanke, ki so izvirale iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
- VSL sklep I Kp 608/2006Višje sodišče v Ljubljani · 25. 5. 2006
Kaznivi dejanji lažnega stečaja po čl. 232 KZ in oškodovanje upnikov po čl. 234 KZ sta obe uvrščeni v 24. poglavje KZ o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo. Vodena preiskava zaradi kaznivega dejanja po čl. 234 KZ glede na historično identiteto dejanskega stanja in identiteto obdolžencev ni ovira za vložitev obtožnice po čl. 232 KZ. Sodišče ni vezano na pravno oceno, ampak samo na dejanski opis kaznivega dejanja, zato zaradi vložitve obtožnice za kaznivo dejanje po čl. 232 KZ tudi ni mogoče uporabiti določil KZ o zastaranju kazenskega pregona.