iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonKazenski zakonik · KZ · ne velja od 1. 11. 2008

228. člen KZ

Nezakonita vselitev

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 4. 3. 2026Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep I Ip 1390/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2026

    Konkretna pravnomočna kazenska sodba ne more predstavljati izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev dela konkretne nepremičnine, kot je zahteval upnik v predlogu za izvršbo. Primarno že iz razloga, ker je kazensko sodišče izpraznitev stanovanja oziroma prostorov nepremičnine na naslovu Ulica 11 določilo zgolj kot dodatni pogoj v okviru izrečene pogojne obsodbe z določeno štirimesečno mesečno zaporno kaznijo in torej ne gre za kakšno samostojno naložitev dolžnega ravnanja oziroma za samostojno obligacijo, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti v civilnem izvršilnem postopku. Povedano še drugače, dolžnost izpraznitve stanovanja oziroma prostorov se nanaša izključno na določeno kazen v okviru za storjeno kaznivo dejanje dolžniku (tam obdolžencu) izrečene pogojne obsodbe, zato ji je mogoče pripisati le kazenskopravne, ne pa tudi civilnopravnih učinkov. Navedeno pomeni, da ima neizpolnitev (tudi) navedenega dodatnega pogoja (poleg izpolnitve prvega pogoja, to je opustitve storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi dveh let) lahko le kazenskopravno posledico spremembe pogojne obsodbe v nepogojno oziroma izrek določene štirimesečne zaporne kazni, zmotno pa je upnikovo s

  • VSL sodba I Kp 1299/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2007

    Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve gre za trajajoče kaznivo dejanje, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino in je kaznivo dejanje končano šele, ko protipravno stanje preneha. Pri tem pa velja, da se zastaranje pri kaznivih dejanjih, pri katerih storilec z izvršitvenim dejanjem povzroči protipravno stanje z nenehno obnavljajočo se posledico, začne šele s prenehanjem tega stanja.

  • VSK sodba Kp 192/95Višje sodišče v Kopru · 1995

    Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve je treba kot olajševalno okoliščino ovrednotiti hudo stanovanjsko stisko v kateri sta se obdolženca znašla s petčlansko družino ter dejstvo, da je nadaljnje bivanje v prejšnjem stanovanju za zdravje enega od njunih otrok zelo škodljivo.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 27. 8. 2004

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 3. 2026
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL Sklep I Ip 1390/2025
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 3. 2026

    Konkretna pravnomočna kazenska sodba ne more predstavljati izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev dela konkretne nepremičnine, kot je zahteval upnik v predlogu za izvršbo. Primarno že iz razloga, ker je kazensko sodišče izpraznitev stanovanja oziroma prostorov nepremičnine na naslovu Ulica 11 določilo zgolj kot dodatni pogoj v okviru izrečene pogojne obsodbe z določeno štirimesečno mesečno zaporno kaznijo in torej ne gre za kakšno samostojno naložitev dolžnega ravnanja oziroma za samostojno obligacijo, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti v civilnem izvršilnem postopku. Povedano še drugače, dolžnost izpraznitve stanovanja oziroma prostorov se nanaša izključno na določeno kazen v okviru za storjeno kaznivo dejanje dolžniku (tam obdolžencu) izrečene pogojne obsodbe, zato ji je mogoče pripisati le kazenskopravne, ne pa tudi civilnopravnih učinkov. Navedeno pomeni, da ima neizpolnitev (tudi) navedenega dodatnega pogoja (poleg izpolnitve prvega pogoja, to je opustitve storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi dveh let) lahko le kazenskopravno posledico spremembe pogojne obsodbe v nepogojno oziroma izrek določene štirimesečne zaporne kazni, zmotno pa je upnikovo s

  • VSL sodba I Kp 1299/2006
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 2. 2007

    Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve gre za trajajoče kaznivo dejanje, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino in je kaznivo dejanje končano šele, ko protipravno stanje preneha. Pri tem pa velja, da se zastaranje pri kaznivih dejanjih, pri katerih storilec z izvršitvenim dejanjem povzroči protipravno stanje z nenehno obnavljajočo se posledico, začne šele s prenehanjem tega stanja.

  • VSK sodba Kp 192/95
    Višje sodišče v Kopru · 5. 7. 1995

    Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve je treba kot olajševalno okoliščino ovrednotiti hudo stanovanjsko stisko v kateri sta se obdolženca znašla s petčlansko družino ter dejstvo, da je nadaljnje bivanje v prejšnjem stanovanju za zdravje enega od njunih otrok zelo škodljivo.