177. člen KZ
Če je bil storilec kaznivega dejanja iz členov 169 do 173 tega zakonika izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem oškodovanca ali se pred sodiščem opraviči oškodovancu, ali pred sodiščem prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal, mu sme sodišče kazen odpustiti.
- VSRS Sodba I Ips 65/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Za obstoj kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 169. člena KZ-51 je bilo potrebno, da je trditev glede določenih dejstev bila posredovana tretji osebi ali javnosti. Če je bila posredovana v pismu, naslovljenem na osebo, na katero se trditev nanaša, to kaznivo dejanje ni bilo podano.
- VSM sodba I Kp 331/05Višje sodišče v Mariboru · 2006
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, lahko pa sodišče ustrezne podatke pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ni pa izključena možnosti pridobitev ustreznih podatkov tudi na drug primeren način. Zato v obravnavanem primeru postopanje prvostopnega sodišča, ki je za presojo identitete norme uporabilo prepis zakonskih določb 145. in 177. člena KZ RP, katerega je priskrbel tamkajšnji okrajni državni tožilec, torej državni organ, pristojen za odločanje, ki je izdal sklep o ustavitvi postopka zoper (zaradi njegove nenavzočnosti ni bilo mogoče vložiti obtožnice na sodišču), ni nepravilno. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno v obravnavanem primeru glede na uporabo KZ RS tudi specialni predpis uporabiti predpis Republike Slovenije in ne tujega (drugi odstavek na 4. strani sodbe), je pravilna.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 7. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 65/2009Vrhovno sodišče RS · 16. 7. 2009
Za obstoj kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 169. člena KZ-51 je bilo potrebno, da je trditev glede določenih dejstev bila posredovana tretji osebi ali javnosti. Če je bila posredovana v pismu, naslovljenem na osebo, na katero se trditev nanaša, to kaznivo dejanje ni bilo podano.
- VSM sodba I Kp 331/05Višje sodišče v Mariboru · 7. 12. 2006
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, lahko pa sodišče ustrezne podatke pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, ni pa izključena možnosti pridobitev ustreznih podatkov tudi na drug primeren način. Zato v obravnavanem primeru postopanje prvostopnega sodišča, ki je za presojo identitete norme uporabilo prepis zakonskih določb 145. in 177. člena KZ RP, katerega je priskrbel tamkajšnji okrajni državni tožilec, torej državni organ, pristojen za odločanje, ki je izdal sklep o ustavitvi postopka zoper (zaradi njegove nenavzočnosti ni bilo mogoče vložiti obtožnice na sodišču), ni nepravilno. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno v obravnavanem primeru glede na uporabo KZ RS tudi specialni predpis uporabiti predpis Republike Slovenije in ne tujega (drugi odstavek na 4. strani sodbe), je pravilna.