151. člen KZ
Nedovoljena objava zasebnih pisanj
(1)Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe v primerih, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)Pregon se začne na zasebno tožbo.
- VSK sodba Kp 404/2005Višje sodišče v Kopru · 2005
Nadaljevanega kaznivega dejanja kazenski zakonik sicer ne določa, vendar ga je sprejela sodna praksa, ki pri tovrstnih kaznivih dejanjih, kjer so kršene osebnostne pravice oškodovanca, konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma zavrača ne pa tudi izključuje. Obravnavani primer, ko je obtoženec v obdobju dveh let izvrševal posilstva nad svojo hčerko, pa pravzaprav predstavlja tipičen primer nadaljevanega kaznivega dejanja, ko je obtoženec, po tistem, ko je z uporabo sile prvič strl oškodovankin odpor, le-to redno v povprečju dvakrat mesečno posiljeval nadaljnji dve leti. Dnevnik, ki ga je oškodovanka pisala o svojih intimnih doživljajih, nedvomno sodi med tako imenovana zasebna pisanja, ki so ne le ustavno pravno zaščitena, temveč predstavlja njihova nedovoljena objava celo kaznivo dejanje po 151. členu KZ. Kolikor bi torej sodišče brez privolitve oškodovanke na glavni obravnavi, pa čeprav ob izključitvi javnosti, prebralo oškodovankin dnevnik, ki je bil pridobljen nezakonito, bi takšen dokaz glede na določbo 2. odst. 18. člena ZKP v zvezi s 35. členom Ustave Republike Slovenije ne bil zakonit in se sodna odločba nanj ne bi smela opreti.
- VSRS Sodba I Ips 99/97Vrhovno sodišče RS · 2004
Čeprav iz opisa ravnanj izhaja, da sta obsojenca storila očitano kaznivo dejanje kot sostorilca, sodišče s tem, ko je razsodilo, da je storil vsak po eno kaznivo dejanje, ni kršilo kazenskega zakona, ker bi glede dejanja uporabilo zakon, ki se ne bi smel uporabiti (4. točka 372. člena ZKP). Konkretizacija naklepa (iz podobnih razlogov tudi malomarnosti) je stvar obrazložitve, za sam opis dejanja v izreku pa zadostuje, da daje okvir za ugotavljanje določene vrste krivdne oblike. Tudi v primeru obarvanega naklepa situacija ni drugačna. Abstraktni opis ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja (1. točka 1. odstavka 359. člena ZKP). Pri pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja po 3. odstavku 186. člena KZ-77 ni potrebno še sklicevanje na 1. odstavek navedenega člena. S tem ko je sodišče glede na zahtevo 3. odstavka 300. člena ZKP-77 v zvezi z obstojem posebno tehtnih razlogov za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti obrazložilo le, da je zadeva nujna, ni navedlo razlogov o tem odločilnem dejstvu (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 10. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba Kp 404/2005Višje sodišče v Kopru · 26. 10. 2005
Nadaljevanega kaznivega dejanja kazenski zakonik sicer ne določa, vendar ga je sprejela sodna praksa, ki pri tovrstnih kaznivih dejanjih, kjer so kršene osebnostne pravice oškodovanca, konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma zavrača ne pa tudi izključuje. Obravnavani primer, ko je obtoženec v obdobju dveh let izvrševal posilstva nad svojo hčerko, pa pravzaprav predstavlja tipičen primer nadaljevanega kaznivega dejanja, ko je obtoženec, po tistem, ko je z uporabo sile prvič strl oškodovankin odpor, le-to redno v povprečju dvakrat mesečno posiljeval nadaljnji dve leti. Dnevnik, ki ga je oškodovanka pisala o svojih intimnih doživljajih, nedvomno sodi med tako imenovana zasebna pisanja, ki so ne le ustavno pravno zaščitena, temveč predstavlja njihova nedovoljena objava celo kaznivo dejanje po 151. členu KZ. Kolikor bi torej sodišče brez privolitve oškodovanke na glavni obravnavi, pa čeprav ob izključitvi javnosti, prebralo oškodovankin dnevnik, ki je bil pridobljen nezakonito, bi takšen dokaz glede na določbo 2. odst. 18. člena ZKP v zvezi s 35. členom Ustave Republike Slovenije ne bil zakonit in se sodna odločba nanj ne bi smela opreti.
- VSRS Sodba I Ips 99/97Vrhovno sodišče RS · 27. 5. 2004
Čeprav iz opisa ravnanj izhaja, da sta obsojenca storila očitano kaznivo dejanje kot sostorilca, sodišče s tem, ko je razsodilo, da je storil vsak po eno kaznivo dejanje, ni kršilo kazenskega zakona, ker bi glede dejanja uporabilo zakon, ki se ne bi smel uporabiti (4. točka 372. člena ZKP). Konkretizacija naklepa (iz podobnih razlogov tudi malomarnosti) je stvar obrazložitve, za sam opis dejanja v izreku pa zadostuje, da daje okvir za ugotavljanje določene vrste krivdne oblike. Tudi v primeru obarvanega naklepa situacija ni drugačna. Abstraktni opis ni obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja (1. točka 1. odstavka 359. člena ZKP). Pri pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja po 3. odstavku 186. člena KZ-77 ni potrebno še sklicevanje na 1. odstavek navedenega člena. S tem ko je sodišče glede na zahtevo 3. odstavka 300. člena ZKP-77 v zvezi z obstojem posebno tehtnih razlogov za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti obrazložilo le, da je zadeva nujna, ni navedlo razlogov o tem odločilnem dejstvu (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP).