117. člen KZ
Amnestija
(1)Z amnestijo se osebam, ki so je deležne, odpusti pregon, popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo, izbriše obsodba ali odpravi določena pravna posledica obsodbe.
(2)Če se z amnestijo spremeni odločba o kazenski sankciji, se uporabijo določbe splošnega dela tega zakonika.
- VSK sodba II Kp 12542/2011Višje sodišče v Kopru · 2014
Ni dvoma, da obtoženka intenzitete svoje obrambe ni mogla natanko odmeriti, vendar pa je splošno znano, da se z vbodom v prsni koš glede na prisotnost vitalnih organov lahko osebi povzroči tudi poškodbe, ki povzročijo smrt osebe. Ni mogoče spregledati, da je imel oškodovanec v kritičnem času v krvi več kot 3 grame alkohola na kilogram krvi, torej je bil hudo pijan, obtoženka pa zaradi napada oškodovanca, ki pri napadu ni uporabil nobenega orožja, ni imela hujših poškodb. Zato zagovorničino mnenje, da se obtoženka drugače ni mogla rešiti napada oškodovanca, ne prepriča.
- VSRS Sodba I Ips 199/2005Vrhovno sodišče RS · 2005
Ker je višje sodišče odločilo o pritožbi obsojenkinega zagovornika potem, ko je že preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona. Vložnica zahteve ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da bi izvedba predlaganega dokaza vplivala na drugačno presojo dejstev, ki jih je sodišče ugotovilo v zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenkino pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 8/2003Vrhovno sodišče RS · 2003
Napačno je stališče, da za kazniva dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ, storjena od uveljavitve KZ dne 01.01.1995 do novele, ki je stopila v veljavo dne 23.04.1999, ne velja 21. alinea 1. odstavka 2. člena ZA-1. Pomen pravila beneficium cohaesionis (blagodati pridruževanja) ni absoluten, zato je pravno nevzdržno stališče, da bi moralo Vrhovno sodišče ob ugotovitvi, da je bil s pravnomočno odločbo prekršen zakon v korist drugega obsojenca, tudi samo, zgolj zato, da bi bilo zadoščeno navedenemu načelu, položaj obeh obsojencev izenačiti tako, da bi tudi samo kršilo zakon.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 2. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba II Kp 12542/2011Višje sodišče v Kopru · 20. 2. 2014
Ni dvoma, da obtoženka intenzitete svoje obrambe ni mogla natanko odmeriti, vendar pa je splošno znano, da se z vbodom v prsni koš glede na prisotnost vitalnih organov lahko osebi povzroči tudi poškodbe, ki povzročijo smrt osebe. Ni mogoče spregledati, da je imel oškodovanec v kritičnem času v krvi več kot 3 grame alkohola na kilogram krvi, torej je bil hudo pijan, obtoženka pa zaradi napada oškodovanca, ki pri napadu ni uporabil nobenega orožja, ni imela hujših poškodb. Zato zagovorničino mnenje, da se obtoženka drugače ni mogla rešiti napada oškodovanca, ne prepriča.
- VSRS Sodba I Ips 199/2005Vrhovno sodišče RS · 25. 8. 2005
Ker je višje sodišče odločilo o pritožbi obsojenkinega zagovornika potem, ko je že preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona. Vložnica zahteve ni z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da bi izvedba predlaganega dokaza vplivala na drugačno presojo dejstev, ki jih je sodišče ugotovilo v zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenkino pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 8/2003Vrhovno sodišče RS · 6. 3. 2003
Napačno je stališče, da za kazniva dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ, storjena od uveljavitve KZ dne 01.01.1995 do novele, ki je stopila v veljavo dne 23.04.1999, ne velja 21. alinea 1. odstavka 2. člena ZA-1. Pomen pravila beneficium cohaesionis (blagodati pridruževanja) ni absoluten, zato je pravno nevzdržno stališče, da bi moralo Vrhovno sodišče ob ugotovitvi, da je bil s pravnomočno odločbo prekršen zakon v korist drugega obsojenca, tudi samo, zgolj zato, da bi bilo zadoščeno navedenemu načelu, položaj obeh obsojencev izenačiti tako, da bi tudi samo kršilo zakon.