106. člen KZ
Omejitve pravic med izvrševanjem kazenskih sankcij
(1)Z ustavo in zakoni zajamčene pravice tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, se smejo, v skladu z zakonom, odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se izvrši posamezna kazenska sankcija.
(2)Oseba, proti kateri se izvršuje kazenska sankcija, ne sme biti podvržena mučenju ali drugi obliki okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. V primeru, ko je bila podvržena takšnemu ravnanju, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo.
- UPRS sodba U 2166/2002Upravno sodišče RS · 2004
Sistematična, jezikovna, logična in ustavi-naklonjena interpretacija določila 109. člena KZ torej dopušča, da bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila določilo 5. odstavka 109. člena KZ. Dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku vložil prošnjo za pogojni odpust na podlagi določila 1. odstavka 109. člena KZ, ne odvezuje tožene stranke, da njegovo prošnjo obravnava po določilu 5. odstavka 109. člena KZ.
- VSRS Sodba I Ips 93/97Vrhovno sodišče RS · 1997
Namen kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja oziroma posebna oblika naklepa (dolus coloratus) mora biti ugotovljen na podlagi dejstev, njegova ugotovitev ne sme izhajati iz domnev ali sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval. Posebej morajo biti ugotovljena dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja sklep o obstoju uresničljivega namena.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 2. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 2166/2002Upravno sodišče RS · 25. 2. 2004
Sistematična, jezikovna, logična in ustavi-naklonjena interpretacija določila 109. člena KZ torej dopušča, da bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila določilo 5. odstavka 109. člena KZ. Dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku vložil prošnjo za pogojni odpust na podlagi določila 1. odstavka 109. člena KZ, ne odvezuje tožene stranke, da njegovo prošnjo obravnava po določilu 5. odstavka 109. člena KZ.
- VSRS Sodba I Ips 93/97Vrhovno sodišče RS · 22. 10. 1997
Namen kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja oziroma posebna oblika naklepa (dolus coloratus) mora biti ugotovljen na podlagi dejstev, njegova ugotovitev ne sme izhajati iz domnev ali sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval. Posebej morajo biti ugotovljena dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja sklep o obstoju uresničljivega namena.