4. člen ZUODNO
Krajevne skupnosti in ožji deli občin, na območju novih občin, ustanovljenih s tem zakonom, prenehajo s svojim delovanjem. Z dnem ustanovitve občine krajevnim skupnostim in ožjim delom občin preneha pravna subjektiviteta in se ukinejo njihovi žiro računi. Premoženje in delavce krajevnih skupnosti in ožjih delov prevzame novoustanovljena občina. Občinski sveti odločijo o notranji členitvi nove občine in njihovo delovanje uredijo s statutom občine v skladu z zakonom o lokalni samoupravi.
- VSL Sodba I Cp 1882/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 533/2002 in II Ips 534/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Ker je za novoustanovljene občine veljala prepoved neodplačnega razpolaganja s svojim premoženjem, je ista prepoved veljala tudi za krajevne skupnosti, ki so kot sestavni deli občine opravljale lokalne zadeve javnega pomena. Zato je darilna pogodba z dne 14.5.1998, s katero je Krajevna skupnost G. podarila tožencu sporne nepremičnine, po prvem odstavku 103. člena ZOR nična, saj je sklenjena v nasprotju s prisilnim predpisom iz tretjega odstavka 51. člena ZLS. Nedopusten je bil nagib tožene krajevne skupnosti pri sklepanju darilne pogodbe, da se tako tudi onemogoči z zakonom določen prehod premoženja na občino. Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o stranski intervenciji ni sklep, s katerim se pravdni postopek konča.
- VSRS Sklep I Up 1001/2000Vrhovno sodišče RS · 2002
Iz določb 18. člena ZLS, 4. člena ZUODNO in 46. člena ZFO izhaja, da je ureditev pravnega nasledstva in pravne subjektivitete krajevnih skupnosti prepuščeno občinskim svetom oziroma statutom občin.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1882/2018Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2019
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 533/2002 in II Ips 534/2002Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2003
Ker je za novoustanovljene občine veljala prepoved neodplačnega razpolaganja s svojim premoženjem, je ista prepoved veljala tudi za krajevne skupnosti, ki so kot sestavni deli občine opravljale lokalne zadeve javnega pomena. Zato je darilna pogodba z dne 14.5.1998, s katero je Krajevna skupnost G. podarila tožencu sporne nepremičnine, po prvem odstavku 103. člena ZOR nična, saj je sklenjena v nasprotju s prisilnim predpisom iz tretjega odstavka 51. člena ZLS. Nedopusten je bil nagib tožene krajevne skupnosti pri sklepanju darilne pogodbe, da se tako tudi onemogoči z zakonom določen prehod premoženja na občino. Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o stranski intervenciji ni sklep, s katerim se pravdni postopek konča.
- VSRS Sklep I Up 1001/2000Vrhovno sodišče RS · 6. 3. 2002
Iz določb 18. člena ZLS, 4. člena ZUODNO in 46. člena ZFO izhaja, da je ureditev pravnega nasledstva in pravne subjektivitete krajevnih skupnosti prepuščeno občinskim svetom oziroma statutom občin.
- VSRS Sklep II Ips 469/98Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 1999
Primarno tožena krajevna skupnost spada med osebe iz 1. točke 489. člena ZPP, tožnik pa med osebe iz 489.a člena ZPP. Zato je njun spor potrebno obravnavati kot gospodarski spor, za odločanje o teh sporih pa je stvarno pristojno okrožno in ne okrajno sodišče.
- VSRS Sodba VI Ips 7/95-9Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 1996besedilo 1994–1998
Za presojo, ali je krajevna skupnost lahko bila tožeča stranka (legitimirana za vložitev tožbe) je odločilen predpis, veljaven v času vložitve tožbe in ni pomembno, kako so kasnejše določbe zakona o lokalni samoupravi urejale organizacijo in pristojnosti lokalnih skupnosti. Krajevne skupnosti (in občine) so pred ukinitvijo občin kot prejšnjih družbenopolitičnih skupnosti po 2. členu ZJP zastopali občinski javni pravobranilci v premoženjskopravnih zadevah, kar pa ukrep urbanističnega inšpektorja ni. 4. člen zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij določa, da obstoječe KS nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih krajevnih skupnosti oz. do uveljavitve občinskega statuta, če v njem ne bo predvidena delitev občine na KS. Po statutu občine Ž. so ustanovljene krajevne skupnosti, ki so pravne osebe.