6. člen ZZPLP
V roku 14 dni po uveljavitvi tega zakona mora Služba družbenega knjigovodstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: revizijski organ) začeti finančni, računovodski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja v vseh pravnih osebah, ki prirejajo posebne igre na srečo, na območju Republike Slovenije. Revizijski organ izvede v pravnih osebah iz 1. člena tega zakona postopek revizije za obdobje od 1. januarja 1989 do dneva uveljavitve tega zakona. Postopek revizije je končan, ko odločba revizijskega organa ali sodna odločba, izdana v pravdnem postopku zoper odločbo revizijskega organa, postane izvršilni naslov. Revidiranje lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo, se opravi po določbah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93), če ni s tem zakonom drugače določeno. 7 člen Revizijski organ mora pričeti s postopkom revizije v roku 60 dni od dneva uveljavitve tega zakona tudi v drugih pravnih osebah, ki so na kakršenkoli način kapitalsko, posredno oziroma neposredno, povezane s pravnimi osebami, ki prirejajo posebne igre na srečo in v katerih se opravlja revizijski postopek iz 6. člena tega zakona.
- VSRS Sodba II Ips 391/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno. Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala. Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za po
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 4. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 391/2011Vrhovno sodišče RS · 19. 4. 2012
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno. Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala. Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za po