14. člen SZ-A
V 130. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Lastniki prejšnjih družbenih stanovanj, razen lastnik iz 114. člena tega zakona, odvajajo del kupnine, pridobljene na podlagi tega zakona, v Stanovanjski sklad Republike Slovenije v skladu z določbami zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Pred sodno overovitvijo morajo biti poplačane obveznosti do Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in do Slovenskega odškodninskega sklada, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti."
- VSRS Sodba in sklep II Ips 304/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
Tožnika sta kot etažna lastnika v soglasju z drugim etažnim lastnikom gradila na podstrešju, ki je skupni prostor v solastnini etažnih lastnikov. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev je treba pravne učinke presojati kot gradnjo na tujem zemljišču po 25. členu ZTLR. Drugi etažni lastnik, ki je dovolil gradnjo, ne more zahtevati zase lastninske pravice niti porušitve zgrajenega, temveč le izplačilo prometne cene njegovega solastniškega deleža skupnega premoženja. Graditeljema pa pripada lastninska pravica na spornem delu stavbe.
- VSL sodba I Cp 1536/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Ker je toženka v času veljavnosti ZSR zasedla skupni prostor stanovanjske hiše in ga preuredila ter priključila k svojemu stanovanju brez potrebnega dovoljenja stanovanjskega organa, po uveljavitvi SZ pa do pogodbe z ostalimi solastniki tudi ni prišlo, je njeno ravnanje brez pravne podlage in torej nedopustno. Zato je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in sporni prostor izročiti tožnikom kot solastnikom.
- VSRS Sodba II Ips 59/99Vrhovno sodišče RS · 1999
Etažno lastnino naš pravni red pozna, delno pa jo urejata SZ v 13. in 14. členu in ZTLR v 19. členu. Za etažno lastnino v bistvenem veljajo določbe o (izključni) lastninski pravici (in ne o solastništvu). Ker je bilo ugotovljeno, da sta toženca lastnika podstrešne etaže, na kateri izvajata sporna dela, tožnik v preurejevalna dela tožencev kot etažnih lastnikov podstrešja ne more posegati na podlagi v tožbi oziroma postopku zatrjevanih upravičenj, ki naj bi jih imel kot solastnik hiše.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 7. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep II Ips 304/2005Vrhovno sodišče RS · 12. 7. 2007
Tožnika sta kot etažna lastnika v soglasju z drugim etažnim lastnikom gradila na podstrešju, ki je skupni prostor v solastnini etažnih lastnikov. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev je treba pravne učinke presojati kot gradnjo na tujem zemljišču po 25. členu ZTLR. Drugi etažni lastnik, ki je dovolil gradnjo, ne more zahtevati zase lastninske pravice niti porušitve zgrajenega, temveč le izplačilo prometne cene njegovega solastniškega deleža skupnega premoženja. Graditeljema pa pripada lastninska pravica na spornem delu stavbe.
- VSL sodba I Cp 1536/99Višje sodišče v Ljubljani · 24. 5. 2000
Ker je toženka v času veljavnosti ZSR zasedla skupni prostor stanovanjske hiše in ga preuredila ter priključila k svojemu stanovanju brez potrebnega dovoljenja stanovanjskega organa, po uveljavitvi SZ pa do pogodbe z ostalimi solastniki tudi ni prišlo, je njeno ravnanje brez pravne podlage in torej nedopustno. Zato je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in sporni prostor izročiti tožnikom kot solastnikom.
- VSRS Sodba II Ips 59/99Vrhovno sodišče RS · 23. 6. 1999
Etažno lastnino naš pravni red pozna, delno pa jo urejata SZ v 13. in 14. členu in ZTLR v 19. členu. Za etažno lastnino v bistvenem veljajo določbe o (izključni) lastninski pravici (in ne o solastništvu). Ker je bilo ugotovljeno, da sta toženca lastnika podstrešne etaže, na kateri izvajata sporna dela, tožnik v preurejevalna dela tožencev kot etažnih lastnikov podstrešja ne more posegati na podlagi v tožbi oziroma postopku zatrjevanih upravičenj, ki naj bi jih imel kot solastnik hiše.