iuris
§ zakonZakon o sodniški službi · ZSS · velja od 28. 4. 1994

80. člen ZSS

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 18. 3. 2021Vse odločbe ↓
  • UPRS Sklep III U 202/2020-9Upravno sodišče RS · 2021

    Pojasnilo v zvezi s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka ni upravni akt, ki bi posegal v tožnikov pravni položaj, zato tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper takšno pojasnilo. Kot je pravilno poudarila že toženka, gre v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršitelja za javnopravno razmerje med izvršiteljem in državo. Tožnik kot dolžnik je upravičen predlagati le sprožitev disciplinskega postopka, ne pa zahtevati začetka takšnega postopka, v katerem se tudi ne odloča o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi. V disciplinskem postopku bi bilo kvečjemu lahko poseženo v pravice izvršitelja. Prav tako tožnik kot stranka sodnega postopka ni upravičen predlagati uvedbe disciplinskega postopka zoper sodnika, niti dati pobude za uvedbo takšnega postopka. Tudi kolikor bi mu zakon priznaval upravičenost vložiti pobudo za začetek postopka, pa tudi v tem primeru ne bi šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi, temveč bi bilo v disciplinskem postopku poseženo kvečjemu v pravice sodnika.

  • VSRS Sklep I R 26/99Vrhovno sodišče RS · 1999

    Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Gre tedaj za postopek, ki se bo lažje opravil pred drugim sodiščem in ne drugim sodnikom. Razlogi za delegacijo po 68. členu ZPP se tedaj nanašajo na celotno sodišče in ne na posameznega sodnika. Vsak sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 19/94.. 24/98 v nadaljevanju ZSS). Tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka lahko sodnik prekrši navedeno zakonsko določbo. Proti sodniku, ki krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo, je mogoče uvesti disciplinski postopek (80. in 81. člen ZSS).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 7. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 12. 5. 2017 · trenutno
  2. 2. 8. 2002 – 11. 5. 2017
  3. 20. 4. 1994 – 1. 8. 2002

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 3. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS Sklep III U 202/2020-9
    Upravno sodišče RS · 18. 3. 2021

    Pojasnilo v zvezi s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka ni upravni akt, ki bi posegal v tožnikov pravni položaj, zato tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper takšno pojasnilo. Kot je pravilno poudarila že toženka, gre v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršitelja za javnopravno razmerje med izvršiteljem in državo. Tožnik kot dolžnik je upravičen predlagati le sprožitev disciplinskega postopka, ne pa zahtevati začetka takšnega postopka, v katerem se tudi ne odloča o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi. V disciplinskem postopku bi bilo kvečjemu lahko poseženo v pravice izvršitelja. Prav tako tožnik kot stranka sodnega postopka ni upravičen predlagati uvedbe disciplinskega postopka zoper sodnika, niti dati pobude za uvedbo takšnega postopka. Tudi kolikor bi mu zakon priznaval upravičenost vložiti pobudo za začetek postopka, pa tudi v tem primeru ne bi šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi, temveč bi bilo v disciplinskem postopku poseženo kvečjemu v pravice sodnika.

  • VSRS Sklep I R 26/99
    Vrhovno sodišče RS · 12. 5. 1999besedilo 1994–2002

    Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Gre tedaj za postopek, ki se bo lažje opravil pred drugim sodiščem in ne drugim sodnikom. Razlogi za delegacijo po 68. členu ZPP se tedaj nanašajo na celotno sodišče in ne na posameznega sodnika. Vsak sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 19/94.. 24/98 v nadaljevanju ZSS). Tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka lahko sodnik prekrši navedeno zakonsko določbo. Proti sodniku, ki krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo, je mogoče uvesti disciplinski postopek (80. in 81. člen ZSS).