111. člen ZS
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodnikov Vrhovnega sodišča in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje sodi obravnavano vprašanje. Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. Vodenje in način dela občne seje uredi poslovnik, ki je veljavno sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini sodnikov Vrhovnega sodišča. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obravnavanje in sprejem načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovnega sodišča, v katerega pravno področje sodi vprašanje. na katero naj se nanaša načelno pravno mnenje oziroma pravno mnenje. Predlog iz prejšnjega odstavka sprejme oddelek z večino glasov sodnikov tega oddelka.
- VDSS Sklep Pdp 794/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Po neuspešnem poskusu vročitve sodbe, ki je bila s sodišča odposlana 12. 7. 2019, je bila tožnikovemu pooblaščencu sodba puščena v njegovem poštnem predalčniku 30. 7. 2019. Ker pa je bil to čas sodnih počitnic, ki so trajale od 15. 7. 2019 do 15. 8. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je začel teči rok 30 dni za vložitev pritožbe zoper sodbo šele prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic, to je 16. 8. 2019 (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih). Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bila sobota, 14. 9. 2019, zato se je rok za pritožbo zoper sodbo z dne 2. 7. 2019 iztekel 16. 9. 2019 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Tožnik je pritožbo zoper sodbo poslal na sodišče priporočeno po pošti 18. 9. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok za vložitev pritožbe. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
- VSRS Sodba II Ips 170/2000Vrhovno sodišče RS · 2001
Za denarne obveznosti predvideva 277. člen ZOR plačilo zamudnih obresti in ne dela nobenih izjem, kar pomeni, da to določilo velja tudi pri odškodninah za nepremoženjsko škodo. Nekoliko drugačna ureditev za odškodninske terjatve pa je vendarle določena zaradi tega, ker je za denarne obveznosti v 394. členu ZOR uzakonjeno splošno načelo monetarnega nominalizma, v 189. členu ZOR pa je posebno določilo, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Zamudne obresti, ki jih določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZTOM, Ur.l. RS, št. 45/95) so sestavljene iz temeljne obrestne mere (ki omogoča ohranitev realne vrednosti denarja) in iz števila točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Če bi sodišče tožniku prisodilo obresti po tem zakonu, bi bila valorizirana odškodnina, ki jo je sodišče prisodilo po razmerah v času sojenja, tako da bi šlo v bistvu za dvakratno valorizacijo. Zato se v praksi kaže potreba po določitvi takih zamudnih obresti, ki bi vsebovale le sankcijo za dolžnikovo zamudo, valorizacijo pa bi urejale posebej. Taka ureditev je predvidena v predlo
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 794/2019Višje delovno in socialno sodišče · 9. 1. 2020
Po neuspešnem poskusu vročitve sodbe, ki je bila s sodišča odposlana 12. 7. 2019, je bila tožnikovemu pooblaščencu sodba puščena v njegovem poštnem predalčniku 30. 7. 2019. Ker pa je bil to čas sodnih počitnic, ki so trajale od 15. 7. 2019 do 15. 8. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je začel teči rok 30 dni za vložitev pritožbe zoper sodbo šele prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic, to je 16. 8. 2019 (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih). Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bila sobota, 14. 9. 2019, zato se je rok za pritožbo zoper sodbo z dne 2. 7. 2019 iztekel 16. 9. 2019 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Tožnik je pritožbo zoper sodbo poslal na sodišče priporočeno po pošti 18. 9. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok za vložitev pritožbe. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
- VSRS Sodba II Ips 170/2000Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2001besedilo 1994–2004
Za denarne obveznosti predvideva 277. člen ZOR plačilo zamudnih obresti in ne dela nobenih izjem, kar pomeni, da to določilo velja tudi pri odškodninah za nepremoženjsko škodo. Nekoliko drugačna ureditev za odškodninske terjatve pa je vendarle določena zaradi tega, ker je za denarne obveznosti v 394. členu ZOR uzakonjeno splošno načelo monetarnega nominalizma, v 189. členu ZOR pa je posebno določilo, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Zamudne obresti, ki jih določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZTOM, Ur.l. RS, št. 45/95) so sestavljene iz temeljne obrestne mere (ki omogoča ohranitev realne vrednosti denarja) in iz števila točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Če bi sodišče tožniku prisodilo obresti po tem zakonu, bi bila valorizirana odškodnina, ki jo je sodišče prisodilo po razmerah v času sojenja, tako da bi šlo v bistvu za dvakratno valorizacijo. Zato se v praksi kaže potreba po določitvi takih zamudnih obresti, ki bi vsebovale le sankcijo za dolžnikovo zamudo, valorizacijo pa bi urejale posebej. Taka ureditev je predvidena v predlo