50. člen ZUstS

V konkretni zadevi gre za dodelietv brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo, ki že na prvi pogled ni akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njo ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč je bila s sodbo le zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča je toženka pravilno zakljčila, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Dan pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1581/18 z dne 20. 12. 2018 (pd 678), torej 19. 12. 2018, je bil na internetnih straneh AJPES objavljen nov predlog stečajnega upravitelja (pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2018, tokrat z najboljšim ponudnikom E. Z izpodbijanim sklepom (pd 673) je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi upraviteljev predlog (pd 672) za izdajo soglasja k prodaji zadevnih nepremičnin najboljšemu ponudniku. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS sklep VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018 (pd 665) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (pd 702), bo moralo pritožbeno sodišče v nadaljevanju postopka najprej odločiti o pritožbah proti sklepu z dne 10. 9. 2018 (pd 599), s katerim je sodišče prve stopje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 14. 8. 2918 (pd 591) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2018, katere predmet je 49 nepremičnin na lokaciji T. v L., s predkupnim upravičencem I. P. Oba predloga upravitelja (pd 591 in pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se namreč nanašata na prodajo istih nepremičnin. Ker pa so te lahko prodane le enkrat, ni mogoče odl

Za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča nestrinjanje tožnika z dejanskimi ugotovitvami, z uporabo materialnega in procesnega prava s strani sodišč, kolikor ti očitki ne posegajo na področje človekovih pravic.

Strokovna napaka odvetnika sama po sebi ne zadošča za uspeh v postopku. Trditi in dokazati je potrebno tudi to, da bi, če bi odvetnik ustavno pritožbo pravočasno vložil, tožnica z njo uspela. Ni vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev postopkovnih določb, kamor sodijo tudi napake pri presoji dokazov, protipravno ravnanje. Organ mora od potrebne skrbnosti odstopiti do te mere, da je njegovo ravnanje mogoče opredeliti kot protipravno. Napake pri presoji dokazov (invalidska komisija je površno ocenila medicinsko dokumentacijo in posledično prišla do napačnih ugotovitev), ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.

Ker je tožniku v konkretni zagotovljeno sodno varstvo v obsegu in na način kot je določen v Zakonu o zemljiški knjigi, po izčrpanju vseh pravnih sredstev, ki jih za zemljiškoknjižne zadeve navedeni zakon določa, pa je v primeru kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin dopustna tudi ustavna pritožba, tožnik ne more dodatno uveljavljati še sodnega varstva ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS.

Ker je ZKP v razmerju do ZS lex specialis, na podlagi določbe 2. odstavka 107. člena ZS ni mogoče sklepati, da je zoper odločbo Vrhovnega sodišča, s katero je to odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, dovoljeno pravno sredstvo.Izjema je predpisana le v 5. odstavku 421. člena ZKP.