39. člen ZUstS
(1)Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
(2)Če udeleženec v postopku predlaga zadržanje iz prejšnjega odstavka, pa ustavno sodišče meni, da niso izpolnjeni pogoji za zadržanje, predlog s sklepom zavrne. Če ustavno sodišče ne odloči drugače, obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga vsebuje le navedbo pravne podlage za sprejem odločitve in sestavo ustavnega sodišča.
(3)Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši.
(4)Sklep, s katerim se zadrži izvrševanje predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, mora biti obrazložen.
(5)Sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Zadržanje začne učinkovati naslednji dan po objavi sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije, v primeru javne razglasitve sklepa, pa z dnevom njegove razglasitve.
- VSL sodba II Cp 1745/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
V izpodbijanem sklepu je sodišče tožnici pravilno pojasnilo, da o njenem predlogu (še) ne sme odločati, upoštevaje sklep Ustavnega sodišča U-I-41/13-8 z dne 21.3.2013, po katerem se do končne odločitve Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena ZST-1 prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, ki so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo takse. Materialnopravno podlago izpodbijanega sklepa predstavlja določilo drugega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 6. točko prvega odstavka istega člena in tretjim odstavkom 39. člena ZUstS. Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje predpisa, lahko hkrati odloči, na kakšen način se takšna odločitev izvrši. V ta namen lahko izpodbijano normo izvzame iz uporabe, lahko pa odredi tudi prekinitev postopkov, v katerih se takšna norma sicer uporablja.
- VSRS Sklep III Ips 53/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Sklep Ustavnega sodišča, s katerim je zadržana uporaba zakonskih določb, pomeni, da sodišča ne smejo odločati v postopkih, v katerih bi bilo treba uporabiti zadržane zakonske določbe.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 7. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 1745/2013Višje sodišče v Ljubljani · 3. 7. 2013
V izpodbijanem sklepu je sodišče tožnici pravilno pojasnilo, da o njenem predlogu (še) ne sme odločati, upoštevaje sklep Ustavnega sodišča U-I-41/13-8 z dne 21.3.2013, po katerem se do končne odločitve Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena ZST-1 prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, ki so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo takse. Materialnopravno podlago izpodbijanega sklepa predstavlja določilo drugega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 6. točko prvega odstavka istega člena in tretjim odstavkom 39. člena ZUstS. Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje predpisa, lahko hkrati odloči, na kakšen način se takšna odločitev izvrši. V ta namen lahko izpodbijano normo izvzame iz uporabe, lahko pa odredi tudi prekinitev postopkov, v katerih se takšna norma sicer uporablja.
- VSRS Sklep III Ips 53/2003Vrhovno sodišče RS · 16. 3. 2004besedilo 1994–2007
Sklep Ustavnega sodišča, s katerim je zadržana uporaba zakonskih določb, pomeni, da sodišča ne smejo odločati v postopkih, v katerih bi bilo treba uporabiti zadržane zakonske določbe.