Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI)

Ta zakon ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora. Ta zakon ureja tudi ljudsko iniciativo za spremembo ustave in za sprejem zakona.

Referendum o ustanovitvi občine ureja poseben zakon. V postopku za izvedbo referenduma o ustanovitvi občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona glede vprašanj, ki s posebnim zakonom niso drugače urejena.

Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za referendum v samoupravni lokalni skupnosti, kolikor ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.

Na referendumu o spremembi ustave volivke in volivci (v nadaljnjem besedilu: volivci) odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo.

Državni zbor razpiše referendum o spremembi ustave, če to zahteva najmanj trideset poslancev. Zahteva za razpis referenduma iz prejšnjega odstavka se lahko vloži v sedmih dneh po sprejemu ustavnega zakona o spremembi ustave.

Zahteva za razpis referenduma se lahko nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti oziroma na enega ali več njegovih posameznih vsebinsko zaokroženih delov. Zahteva za razpis referenduma se lahko nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti, kadar ustavni zakon vsebuje le posamezno spremembo ustave ali več med seboj povezanih sprememb ustave. Kadar ustavni zakon obsega več med seboj nepovezanih sprememb ustave, se zahteva za razpis referenduma lahko nanaša le na posamezni vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona ali na več takih delov. Za vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona se šteje del, ki vsebuje posamezno, z drugimi deli nepovezano spremembo ustave ali več med seboj povezanih, a z ostalimi deli nepovezanih sprememb ustave. Ob teh pogojih se lahko vloži tudi več zahtev za razpis referenduma. Zahteva za razpis referenduma se ne sme nanašati samo na izvedbeni del ustavnega zakona o spremembi ustave.

Zahteva za razpis referenduma mora vsebovati opredelitev predmeta referenduma v skladu s 5.a členom tega zakona in referendumsko vprašanje v skladu z opredelitvijo predmeta referenduma. Zahtevi morajo biti priloženi podpisi najmanj trideset poslancev na poimenskem seznamu.

Če se zahteva za razpis referenduma nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti, se referendumsko vprašanje glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi sprememba ustave, vsebovana v ustavnem zakonu, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?". Če se zahteva za referendum nanaša samo na posamezen vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona o spremembi ustave, se referendumsko vprašanje glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi sprememba ustave, vsebovana v … (navesti alineo, odstavek, člen ali člene ustavnega zakona, ki vsebujejo posamezen vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?". Če se zahteva za razpis referenduma nanaša na več posameznih, vsebinsko zaokroženih delov ustavnega zakona o spremembi ustave, se referendumsko vprašanje oblikuje za vsak tak del posebej v skladu s prejšnjim odstavkom in se glasuje o vsakem referendumskem vprašanju posebej.

Državni zbor razpiše referendum v osmih dneh po vložitvi zahteve oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po prejemu odločitve ustavnega sodišča, s katero razveljavi odločitev državnega zbora, da referenduma ne razpiše.

Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, po potrditvi volilnih imenikov na spletnih straneh ministrstva objavi število volilnih upravičencev, ki imajo pravico glasovati na referendumu.

Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave. Če se je na referendumu odločalo o delu ustavnega zakona o spremembi ustave, ki na referendumu ni bil potrjen, državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave v delu, ki je bil na referendumu potrjen, in v delu, ki ni bil predmet referenduma.

Dve leti po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti ustavnega zakona o spremembi ustave, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Na zakonodajnem referendumu volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo.

(črtan)

Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum po lastni odločitvi na pobudo najmanj desetih poslancev, poslanske skupine, predlagatelja zakona ali vlade (v nadaljnjem besedilu: pobuda državnemu zboru). Pobuda državnemu zboru se vloži v sedmih dneh po sprejemu zakona. O pobudi iz prejšnjega odstavka državni zbor odloči v osmih dneh. Odločitev o razpisu referenduma sprejme državni zbor z večino glasov vseh poslancev.

Državni zbor razpiše zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj štirideset tisoč volivcev (v nadaljnjem besedilu: zahteva za razpis referenduma).

Zahteva za razpis referenduma iz 12. člena tega zakona se vloži v sedmih dneh po sprejemu zakona. Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis referenduma pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu tega zakona, pri čemer se obvestilo lahko vloži do izteka poslovnega časa pristojne službe državnega zbora na zadnji dan roka za vložitev obvestila. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zahteva volivcev se lahko vloži najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.

Če je na podlagi zahteve državnega sveta državni zbor zakon ob ponovnem odločanju ponovno sprejel, se rok sedmih dni za vložitev zahteve in obvestila o pobudi iz 12.a člena tega zakona šteje od dneva sprejema zakona pri ponovnem odločanju. V tem primeru se upoštevajo tudi že zbrani podpisi, s katerimi je bila podprta pobuda pred ponovnim odločanjem o zakonu. Ponovno obvestilo iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona ni potrebno. V primerih vložitve obvestila o pobudi iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona in prejšnjega odstavka državni zbor zakona ne pošlje v razglasitev do poteka roka za vložitev zahteve. Če zahteva v tem roku ni vložena, pošlje državni zbor zakon v razglasitev.

Če sta v roku iz prvega odstavka 12.a člena tega zakona vloženi zahtevi za razpis referenduma najmanj tretjine poslancev in državnega sveta, državni zbor razpiše referendum na obe zahtevi. Če je v roku iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona vložena pobuda volivcem za razpis referenduma in zahteva, se referendum razpiše na zahtevo.

Zahtevi poslancev morajo biti priloženi podpisi najmanj tretjine poslancev na poimenskem seznamu. Zahtevi volivcev morajo biti priloženi podpisi najmanj štirideset tisoč volivcev na predpisanih obrazcih. Zahtevo volivcev za razpis referenduma vloži njihov predstavnik.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov (v nadaljnjem besedilu: pobudnik). Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 16. c členom tega zakona in mora biti podprta s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivcev. Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov vsebuje osebne podatke podpisnikov: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi državnega zbora, pri čemer se rok za vložitev izteče z iztekom poslovnega časa pristojne službe državnega zbora na zadnji dan roka iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona. Predsednik državnega zbora, pristojna služba državnega zbora in ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, varujejo osebne podatke volivcev s seznama iz prejšnjega odstavka, razen podatkov o pobudniku, kot zaupne.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O določitvi tega koledarskega roka predsednik državnega zbora istočasno obvesti tudi pobudnika zahteve. Če bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik državnega zbora določi koledarski rok, ki začne teči 1. septembra. Če bi koledarski rok za zbiranje podpisov v celoti ali deloma padel v čas med 25. decembrom in 2. januarjem, predsednik državnega zbora na zahtevo predlagatelja določi koledarski rok, ki začne teči 3. januarja. Pristojna služba državnega zbora najpozneje dan pred dnem, ko začne teči rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, objavi oznako zahteve za razpis referenduma in koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi, v medijih.

Volivec da svojo podporo zahtevi z vpisom osebnih podatkov iz drugega odstavka 16. člena tega zakona ter s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Na obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volivca. Volivec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat. Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, mora v času, ko teče rok za zbiranje podpisov, zagotoviti, da lahko volivec da podporo zahtevi v poslovnem času vsak delovni dan na vseh upravnih enotah in informatiziranih sprejemnih pisarnah. Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V takem primeru pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme elektronsko podpisan obrazec, na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto volivca in veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis. Na podlagi pravilno podpisanega elektronskega obrazca pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, izda pobudniku potrjen obrazec, kjer namesto podpisa volivca doda uradni zaznamek o elektronskem podpisu ter takšen obrazec potrdi. V primeru, da podpisnik ali elektronski podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, ali centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje zavrne potrditev obrazca in o tem elektronsko obvesti podpisnika. Organi iz drugega odstavka tega člena vodijo posebno evidenco potrjenih obrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodišče. Osebe, ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in osebe na prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba te institucije. Osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi daljše hude bolezni ali invalidnosti ne morejo pred pristojni organ osebno in ne prebivajo v institucijah iz petega odstavka tega člena, lahko svojo podporo zahtevi volivcev dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšne osebe obišče na domu najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev zahteve volivcev. Zahteva za izdajo obrazca iz petega in šestega odstavka tega člena ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejšnjega odstavka se lahko vloži najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predložitev zahteve volivcev. Če je podpora dana na način iz petega in šestega odstavka tega člena, mora pobudnik zahteve volivcev za razpis referenduma pred predložitvijo zahteve volivcev poskrbeti za vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev.

Zahteva za razpis referenduma, pobuda volivcem in pobuda državnemu zboru vsebujejo referendumsko vprašanje, ki se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon … (navesti naslov zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?".

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Če referendumsko vprašanje ni oblikovano v skladu s 16.c členom tega zakona, ga predsednik državnega zbora v soglasju z vlagateljem pobude oziroma zahteve nemudoma, vendar najkasneje v treh dneh, ustrezno popravi. Če soglasje ni pridobljeno, predsednik državnega zbora pozove vlagatelja pobude oziroma zahteve, naj referendumsko vprašanje v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, ustrezno dopolni oziroma popravi. Če referendumskega vprašanja ne dopolni oziroma ne popravi, se šteje, da je bila zahteva oziroma pobuda umaknjena.

Če se pobuda nanaša na zakon, o katerem v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije referenduma ni dopustno razpisati, državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati. Pobudnik lahko v petnajstih dneh od objave sklepa iz prvega odstavka tega člena zahteva, da ustavno sodišče preizkusi ustavnost tega sklepa. Zahteva se vloži pri ustavnem sodišču in je pravočasno vložena le, če jo ustavno sodišče fizično prejme pred iztekom roka. Če je zahteva poslana v elektronski obliki in podpisana z naprednim elektronskim podpisom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis, je pravočasna, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem ustavnega sodišča ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Pobudnik lahko zahtevo umakne do odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče pošlje državnemu zboru informacijo o tem, ali je bila vložena zahteva in o njenem umiku. Ustavno sodišče odloči o zahtevi v tridesetih dneh. Če državni zbor sprejme sklep iz prvega odstavka tega člena, zakona ne pošlje v razglasitev, dokler ustavno sodišče ne posreduje informacije, da zahteva v skladu z drugim odstavkom tega člena ni bila vložena. Če je zoper sklep državnega zbora na ustavno sodišče vložena zahteva iz drugega odstavka tega člena, zakona ne pošlje v razglasitev do objave odločitve ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, da sklep državnega zbora iz prvega odstavka tega člena ni v neskladju z ustavo oziroma do seznanitve, da je zahteva umaknjena. Če ustavno sodišče ugotovi, da je sklep državnega zbora iz prvega odstavka tega člena v neskladju z ustavo, ga razveljavi. Sklep iz prvega odstavka tega člena zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve ustavnega sodišča, da je sklep državnega zbora v neskladju z ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, kar se objavi na spletni strani državnega zbora.

Ne glede na določbe tega zakona državni zbor na predlog vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če državni svet odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi državnega sveta. Če državni svet zahteva, da državni zbor o zakonu ponovno odloča, državni zbor sprejme sklep takoj po ponovnem sprejetju zakona. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati. Po sprejetju sklepa iz prejšnjega odstavka se zakon pošlje v razglasitev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skupaj z zakonom. Sklep iz prvega odstavka tega člena se ne sprejme, če državni svet v sedmih dneh po sprejetju zakona ne sprejme nobene odločitve iz prvega odstavka tega člena in pobuda v tem roku ni bila vložena. Če je bila glede zakona iz prvega odstavka tega člena vložena pobuda, se s sprejetjem sklepa iz prvega odstavka tega člena šteje, da ni bila vložena. Državni zbor o tem obvesti pobudnika. Zahtevo za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije lahko v petnajstih dneh od uveljavitve zakona iz prvega odstavka tega člena vloži le vsak volivec. Ustavno sodišče o zahtevi odloči v tridesetih dneh.

Državni zbor razpiše referendum z odlokom v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Če državni zbor razpiše referendum po opravljeni ustavnosodni presoji sklepa državnega zbora iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, zahteva in pobuda za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma iz razloga nedopustnosti razpisa referenduma nista dovoljeni.

Zakon je na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.

(črtan)

Državni zbor pošlje zakon, ki je bil potrjen na referendumu, v razglasitev takoj po objavi razglasitve odločitve iz 53.b člena tega zakona.

Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Na referendumu iz 3.a člena Ustave Republike Slovenije se volivci vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo (v nadaljnjem besedilu: referendum o mednarodnih povezavah).

Državni zbor lahko razpiše referendum iz 25.a člena tega zakona po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji). V predlogu za razpis referenduma mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Če referendumsko vprašanje ni oblikovano v skladu s prejšnjim odstavkom, predsednik državnega zbora pred sejo ali državni zbor na seji pozove predlagatelja oziroma predstavnika predlagatelja, naj predlog v določenem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, ustrezno dopolni oziroma popravi. Če ga ne dopolni oziroma popravi, lahko to stori državni zbor sam, ali pa o predlogu za razpis referenduma ne odloča.

Predlog za razpis referenduma se lahko vloži pred podpisom mednarodne pogodbe iz 25.a člena tega zakona kot tudi po njenem podpisu, vendar pa najpozneje do začetka druge obravnave predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe v državnem zboru.

O predlogu za razpis referenduma državni zbor odloči v tridesetih dneh. Odločitev o razpisu referenduma sprejme državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Če v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ustavno sodišče presoja njeno skladnost z ustavo, državni zbor do izdaje mnenja ustavnega sodišča odloži odločanje o predlogu za razpis referenduma.

Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.

Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Državni zbor mora pri ratifikaciji mednarodne pogodbe, na katero se je nanašalo referendumsko vprašanje, upoštevati odločitev volivcev. Vezanost državnega zbora preneha, če do ratifikacije mednarodne pogodbe ne pride.

Če je bil referendum o mednarodnih povezavah izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.

Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.

Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.

Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.

Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.

Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu. Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem, ki je določen kot dan razpisa referenduma, začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma.

Za dan glasovanja na referendumu se določi nedelja ali drug dela prost dan. Za isti dan glasovanja se lahko razpišeta dva ali več referendumov.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v času, določenem v prvem odstavku 16.a člena tega zakona.

Najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja se akt o razpisu referenduma objavi v medijih ali na drug način. V medijih ali na drug način se objavi tudi besedilo akta, o katerem se bo odločalo na referendumu. Medije ali drug način objave iz prejšnjega odstavka določi Državna volilna komisija. Stroški objave se krijejo iz sredstev, namenjenih za izvedbo referenduma.

Pravico glasovanja na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Za vsako glasovanje na referendumu se sestavijo volilni imeniki v skladu z zakonom, ki ureja evidenco volilne pravice.

Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.

Glasuje se osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Pri glasovanju morata biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja na referendumu, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve v državni zbor. Pooblastila predlagatelja liste kandidatov v skladu z zakonom, ki ureja volitve v državni zbor, ima v postopku za izvedbo referenduma predstavnik predlagatelja referenduma. Državna volilna komisija lahko določi tudi druge osebe, ki imajo pravico določiti zaupnike za spremljanje dela volilnih organov.

Državna volilna komisija:

-        skrbi za zakonitost izvedbe referenduma,

-        daje drugim volilnim organom strokovna navodila za izvedbo referenduma in nadzira njihovo delo,

-        predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,

-        določa enotne standarde za material in druge materialne pogoje za izvedbo referenduma,

-        opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini in ugotavlja skupen izid glasovanja z volišč na teh predstavništvih ter po pošti iz tujine, če je volilno gradivo v zakonitem roku prispelo k Državni volilni komisiji,

-        ugotavlja in objavlja izid referenduma,

-        opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.

Volilna komisija volilne enote:

-        opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma,

-        ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti.

Okrajna volilna komisija:

-        določa volišča,

-        imenuje volilne odbore,

-        opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma,

-        ugotavlja izid glasovanja v volilnem okraju.

Za vsako glasovanje na referendumu se imenujejo volilni odbori, ki vodijo glasovanje na volišču in ugotavljajo izid glasovanja na volišču. Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, ki jih imenuje okrajna volilna komisija izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.

Glede glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.

(črtan)

Na volišču je treba razobesiti akt o razpisu referenduma in besedilo akta, o katerem se odloča na referendumu.

Glasovnica vsebuje vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, in navodilo o načinu glasovanja. Če se glasuje o več referendumskih vprašanjih, se o vsakem vprašanju glasuje s posebno glasovnico. Glasuje se tako, da glasovalec obkroži na glasovnici besedo "za" ali "proti".

(črtan)

Za glasovanje na referendumu na lokalni ravni ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in na glasovanje pri diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije. Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, kjer tam začasno ali stalno prebivajo, lahko na referendumu na državni ravni glasujejo po pošti, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki so na dan glasovanja začasno v tujini, lahko na referendumu na državni ravni glasujejo tudi na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, če to sporočijo Državni volilni komisiji v roku iz prejšnjega odstavka.

Naknadno glasovanje se opravi, če na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje z aktom o razpisu referenduma. Naknadno glasovanje odredi Državna volilna komisija in se opravi najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ki je bil določen za dan glasovanja z aktom o razpisu referenduma.

Ugotovitev izida glasovanja obsega:

-        število volivcev, vpisanih v volilni imenik,

-        število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku,

-        število volivcev, ki so glasovali s potrdili,

-        skupno število volivcev, ki so glasovali,

-        število neveljavnih glasovnic,

-        število veljavnih glasovnic,

-        število volivcev, ki so glasovali "za",

-        število volivcev, ki so glasovali "proti". Kadar se na referendumu glasuje o več referendumskih vprašanjih, se podatki iz prejšnjega odstavka ugotavljajo za vsako referendumsko vprašanje posebej. Kadar se na referendumu o spremembi ustave glasuje o več referendumskih vprašanjih, se izpolnjevanje pogojev iz 6. člena tega zakona ugotavlja za vsako referendumsko vprašanje posebej.

Državna volilna komisija pošlje poročilo o izidu glasovanja državnemu zboru in predlagatelju referenduma ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak glasovalec, predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja zahteve za razpis referenduma pravico vložiti ugovor pri Državni volilni komisiji v treh dneh od dneva izvedbe referenduma. Državna volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku oseminštirideset ur. Vsak glasovalec ima pravico vložiti ugovor pri Državni volilni komisiji v istem roku tudi zaradi nepravilnosti pri delu okrajne volilne komisije v zvezi z ugotavljanjem izida glasovanja za območje okraja oziroma zaradi nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote v zvezi z ugotavljanjem izida glasovanja za območje volilne enote ter zoper ugotovitev Državne volilne komisije o ugotovitvi izida glasovanja na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Državna volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku treh dni od vložitve ugovora.

Če Državna volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma, razveljavi glasovanje na posameznem volišču in odredi ponovno glasovanje, ki se opravi najpozneje v petnajstih dneh. Če Državna volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnost pri delu volilne komisije pri ugotovitvi izida glasovanja, volilni komisiji naloži odpravo nepravilnosti ali sama ugotovi izid glasovanja. Če Državna volilna komisija ugovor zavrne, lahko glasovalec vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v oseminštiridesetih urah po prejemu odločbe.

Sodišče odloči o pritožbi v roku oseminštirideset ur. Sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona o upravnih sporih.

Zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu lahko vsak glasovalec vloži pritožbo v treh dneh po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tridesetih dneh. Zoper odločitev sodišča ni dovoljena pritožba. Pri odločanju se uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.

Državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državne volilne komisije iz 53.a člena tega zakona razglasi odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna.

Glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem zakonom niso posebej urejena, in glede kazenskih določb se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti, s tem da postopek za izvedbo referenduma vodijo volilni organi, ki vodijo lokalne volitve. Akt o razpisu referenduma in besedilo akta, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavita v medijih, ki jih določi volilna komisija samoupravne lokalne skupnosti. V postopku za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti je za varstvo pravice glasovanja pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije. Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Glede vprašanj postopka za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve, in zakona, ki ureja volitve v državni zbor.

Najmanj trideset tisoč volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj trideset tisoč volivcev.

Najmanj pet tisoč volivcev lahko predloži državnemu zboru predlog zakona. Predlog zakona mora vsebovati sestavine, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj pet tisoč volivcev.

(črtan)

(črtan)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.