Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo
Sprejel Državni zbor Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za javno upravo · EPA 1498-III
Uradni vir na PISRS ↗Ta zakon ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora. Ta zakon ureja tudi način uresničevanja ljudske iniciative za spremembo ustave in za sprejem zakona.
Referendum o ustanovitvi občine ureja poseben zakon. V postopku za izvedbo referenduma o ustanovitvi občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona glede vprašanj, ki s posebnim zakonom niso urejena.
Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za referendum v lokalni skupnosti, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Z referendumom o spremembi ustave državljani oziroma državljanke odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor.
Državni zbor mora razpisati referendum o spremembi ustave, če to zahteva najmanj trideset poslancev. Zahtevo lahko vložijo po sprejemu spremembe ustave, vendar pred njeno razglasitvijo v državnem zboru. Državni zbor mora razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.
Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, državni zbor sprejeto spremembo ustave razglasi, ko prejme poročilo o izidu referenduma.
Državni zbor je vezan na izid referenduma. Dve leti po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Na zakonodajnem referendumu se lahko volivci vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom (v nadaljnjem besedilu: predhodni referendum), ali potrdijo zakon, ki ga je državni zbor že sprejel (v nadaljnjem besedilu: naknadni referendum).
Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo. Predlog, naj državni zbor razpiše zakonodajni referendum, lahko da vsak poslanec.
Državni zbor mora razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev.
Zakonodajnega referenduma, ki se nanaša na volitve v Državni zbor ni možno razpisati v obdobju enega leta pred rednimi volitvami v Državni zbor.
Zahtevo volivcev za razpis referenduma vloži njihov predstavnik. Zahtevi mora biti priloženo najmanj štirideset tisoč podpisov volivcev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 14. členom tega zakona in mora biti podprta s podpisi najmanj tisoč volivcev. Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča ter datum podpisa seznama. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi Državnega zbora. Predsednik državnega zbora obvesti o dani pobudi najpozneje v treh dneh po prejemu pobude ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O tem roku obvesti tudi pobudnika zahteve. Volivec da svojo podporo zahtevi s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. V obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volivca. Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Volivec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.
V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Zahteva mora biti obrazložena.
Če državni zbor meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ali če zahteva ni obrazložena, pozove predstavnika predlagatelja oziroma pobudnika zahteve, naj jasno opredeli vprašanje oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo. Če predstavnik predlagatelja oziroma pobudnika zahteve vztraja pri vprašanju iz prejšnjega odstavka ali če ne dopolni zahteve z obrazložitvijo, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predstavnik predlagatelja oziroma pobudnik zahteve v osmih dneh po prejemu obvestila o odločitvi Državnega zbora zahteva, naj to odločitev preizkusi Ustavno sodišče. Če Ustavno sodišče ugotovi, da je odločitev Državnega zbora neutemeljena, jo razveljavi.
Če Državni zbor meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali da bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko Državni zbor vloži od prejema pobude ali zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi Državnega zbora v petnajstih dneh.
Predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma se lahko vloži od dneva, ko je predlog zakona predložen državnemu zboru, do začetka tretje obravnave predloga zakona. Če je pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma dana pred začetkom prve obravnave predloga zakona, rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi ne sme biti krajši od petinštirideset dni in ne daljši od šestdeset dni. Če je taka pobuda dana pozneje, ta rok ne sme biti krajši od trideset dni in ne daljši od petinštirideset dni. Če je dana pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma, državni zbor ne sme začeti tretje obravnave predloga zakona pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
Predhodni referendum se lahko nanaša na vprašanje: – ali naj se določeno vprašanje uredi z zakonom, – ali naj se s predlaganim zakonom uredi določeno vprašanje tako, kot je predlagano, – ali naj se s predlaganim zakonom uredi določeno vprašanje drugače, kot je predlagano, in kako naj se uredi, – ali naj se v predlaganem zakonu uredi določeno vprašanje, ki v zakonu ni urejeno, in kako naj se uredi.
Državni zbor mora razpisati predhodni referendum najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. Če je do sprejetja akta o razpisu zakonodajnega referenduma vloženih več zahtev za razpis predhodnega referenduma o vprašanjih, ki se med seboj izključujejo, mora Državni zbor razpisati referendum o vseh vloženih zahtevah na isti dan, in sicer v tridesetih dneh od vložitve zadnje zahteve za razpis predhodnega referenduma. Če je v primeru iz prejšnjega odstavka vloženih do sprejema akta o razpisu zakonodajnega referenduma ena ali več pobud volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, razpiše Državni zbor predhodni referendum v tridesetih dneh od poteka roka za zbiranje podpisov v podporo tisti zahtevi za razpis referenduma, glede katere je bila pobuda vložena prva. V primeru iz 16. člena mora državni zbor razpisati referendum najkasneje v sedmih dneh po prejemu odločitve ustavnega sodišča, da zahteva za referendum ni protiustavna.
Državni zbor lahko ob sprejemu zakona odloči, da razpiše naknadni referendum o zakonu, ki ga je sprejel.
Najmanj tretjina poslancev državnega zbora in državni svet lahko vložita zahtevo za razpis naknadnega referenduma najkasneje v sedmih dneh po sprejemu zakona. Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis naknadnega referenduma pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 13. členu tega zakona. Zahteva se lahko vloži v tridesetih dneh od določitve roka za začetek zbiranja podpisov. Če je na podlagi zahteve državnega sveta Državni zbor zakon ob ponovnem odločanju ponovno sprejel, se rok sedmih dni za vložitev zahteve iz prvega odstavka in obvestila o pobudi iz drugega odstavka tega člena šteje od dneva sprejema zakona pri ponovnem odločanju. V času poteka tega roka Državni zbor zadrži razglasitev in objavo zakona. Če zahteva ali obvestilo o pobudi v tem roku nista vložena, pošlje zakon v razglasitev in objavo. V primerih vložitve obvestila o pobudi iz drugega in tretjega odstavka tega člena Državni zbor zadrži razglasitev in objavo zakona do poteka roka za vložitev zahteve. Če zahteva v tem roku ni vložena, pošlje zakon v razglasitev in objavo.
Državni zbor mora razpisati naknadni referendum najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po prejetju odločitve ustavnega sodišča iz 16. člena tega zakona.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Državni zbor pošlje zakon, ki je bil potrjen na naknadnem referendumu, v razglasitev in v objavo takoj po preteku pritožbenega roka, določenega v 53.a členu tega zakona, v primeru vložitve pritožbe pa, ko je pritožbeni postopek pravnomočno končan.
Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor mora najkasneje v enem letu od izvedbe predhodnega referenduma sprejeti odločitev, s katero se uveljavi referendumski izid. V primeru, da so v roku enega leta od dneva glasovanja na referendumu razpisane volitve v Državni zbor, začne rok iz prejšnjega odstavka teči od dneva konstituiranja novo izvoljenega Državnega zbora. Eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju.
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu. Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem, ki je določen kot dan razpisa referenduma, začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma.
Za dan glasovanja na referendumu se določi nedelja ali drug dela prost dan. Za isti dan glasovanja se lahko razpišeta dva ali več referendumov.
Od dneva razpisa do izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot petinštirideset dni.
Najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja se akt o razpisu referenduma objavi v javnih občilih. V javnih občilih se objavi tudi besedilo akta, o katerem se bo odločalo na referendumu. Javna občila iz prejšnjega odstavka določi republiška volilna komisija. Stroški objave se krijejo iz sredstev, namenjenih za izvedbo referenduma.
Pravico glasovanja na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Za vsako glasovanje na referendumu se sestavi splošni volilni imenik po zakonu o evidenci volilne pravice.
Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
Glasuje se osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Pri glasovanju morata biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja na referendumu, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve v državni zbor.
Republiška volilna komisija: – skrbi za zakonitost izvedbe referenduma, – daje drugim volilnim organom strokovna navodila za izvedbo referenduma in nadzira njihovo delo, – predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona, – določa enotne standarde za material in druge materialne pogoje za izvedbo referenduma, – opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini in ugotavlja skupen izid glasovanja z volišč na teh predstavništvih ter po pošti iz tujine, če je volilno gradivo v zakonitem roku prispelo k Republiški volilni komisiji, – ugotavlja in objavlja izid referenduma, – opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
Volilna komisija volilne enote: – opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma, – ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti.
Okrajna volilna komisija: – določa volišča, – imenuje volilne odbore, – opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma, – ugotavlja izid glasovanja v volilnem okraju.
Za vsako glasovanje na referendumu se imenujejo volilni odbori, ki vodijo glasovanje na volišču in ugotavljajo izid glasovanja na volišču. Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, ki jih imenuje okrajna volilna komisija izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.
Glede glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.
Javna propaganda v zvezi z referendumom se mora končati najkasneje štiriindvajset ur pred dnem glasovanja.
Na volišču je treba razobesiti akt o razpisu referenduma in besedilo akta, o katerem se odloča na referendumu.
Glasovnica vsebuje vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, in navodilo o načinu glasovanja. Če se glasuje o več referendumskih vprašanjih, se o vsakem vprašanju glasuje s posebno glasovnico. Glasuje se tako, da glasovalec obkroži na glasovnici besedo »za« ali »proti«.
Za glasovanje na referendumu na lokalni ravni ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in na glasovanje pri diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije. Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, kjer tam začasno ali stalno prebivajo, lahko na referendumu na državni ravni glasujejo po pošti, če to sporočijo Republiški volilni komisiji najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki so na dan glasovanja začasno v tujini, lahko na referendumu na državni ravni glasujejo tudi na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, če to sporočijo Republiški volilni komisiji v roku iz prejšnjega odstavka.
Naknadno glasovanje se opravi, če na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje z aktom o razpisu referenduma. Naknadno glasovanje odredi republiška volilna komisija in se opravi najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ki je bil določen za dan glasovanja z aktom o razpisu referenduma.
Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število volivcev, vpisanih v volilni imenik, – število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku, – število volivcev, ki so glasovali s potrdili, – skupno število volivcev, ki so glasovali, – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, – število volivcev, ki so glasovali »za«, – število volivcev, ki so glasovali »proti«.
Republiška volilna komisija pošlje poročilo o izidu glasovanja državnemu zboru in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri republiški volilni komisiji v roku treh dni od dneva izvedbe referenduma. Republiška volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku oseminštirideset ur. Vsak glasovalec ima pravico vložiti ugovor pri Republiški volilni komisiji v istem roku tudi zaradi nepravilnosti pri delu okrajne volilne komisije v zvezi z ugotavljanjem izida glasovanja za območje okraja oziroma zaradi nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote v zvezi z ugotavljanjem izida glasovanja za območje volilne enote ter zoper ugotovitev Republiške volilne komisije o ugotovitvi izida glasovanja na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Republiška volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku treh dni od vložitve ugovora.
Če republiška volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma, razveljavi glasovanje na posameznem volišču in odredi ponovno glasovanje, ki se opravi najpozneje v petnajstih dneh. Če Republiška volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnost pri delu volilne komisije pri ugotovitvi izida glasovanja, volilni komisiji naloži odpravo nepravilnosti ali sama ugotovi izid glasovanja. Če republiška volilna komisija ugovor zavrne, lahko glasovalec vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v oseminštiridesetih urah po prejemu odločbe.
Sodišče odloči o pritožbi v roku oseminštirideset ur. Sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona o upravnih sporih.
Zoper poročilo Republiške volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu lahko vsak glasovalec vloži pritožbo v treh dneh po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tridesetih dneh. Zoper odločitev sodišča ni dovoljena pritožba. Pri odločanju se uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.
Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna. Stroške javne propagande v zvezi z referendumom nosijo organizatorji propagande.
Glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem zakonom niso posebej urejena, in glede kazenskih določb se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.
Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo referenduma v lokalni skupnosti, s tem da postopek za izvedbo referenduma vodijo volilni organi, ki vodijo lokalne volitve.
Najmanj trideset tisoč volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj trideset tisoč volivcev.
Najmanj pet tisoč volivcev lahko predloži državnemu zboru predlog zakona. Predlog zakona mora vsebovati sestavine, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj pet tisoč volivcev.
Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora, ki ravna po četrtem odstavku 13. člena tega zakona. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu je šestdeset dni. Volivec da svojo podporo predlogu na način, ki je določen v petem odstavku 13. člena tega zakona. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predlog zakona pošlje državnemu zboru predstavnik volivcev.
Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki ravna v nasprotju s 44. členom tega zakona. Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 44. členom tega zakona. Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju s 44. členom tega zakona. Prekrškovni organ za postopke odločanja o prekrških po tem členu je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI (Uradni list RS, št. 15/94) vsebuje naslednji končni določbi:
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI-A (Uradni list RS, št. 38/96) vsebuje naslednjo končno določbo:
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pri čemer začnejo določbe novega 12.a člena veljati s 1. januarjem 1997. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI-B (Uradni list RS, št. 59/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI-C (Uradni list RS, št. 83/04) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.