Neuradno prečiščeno besedilo obsega izvirni predpis in spremembe: ZPDI-A, ZPDI-B.
40 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. Ta zakon določa tudi način in pogoje, pod katerimi Republika Slovenija podeljuje štipendije za potrebe sodišč in drugih pravosodnih organov.
Pripravništvo po tem zakonu traja dve leti. Izvaja se na sodiščih (v nadaljnjem besedilu: sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje ter se zaključi s pravniškim državnim izpitom.
Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko. Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec; oziroma kot volonter, je, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču. Sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, lahko traja največ eno leto, razen v primerih, ko je v skladu z določbami tega zakona podaljšano.
Diplomiranemu pravniku, ki je opravil pripravništvo oziroma strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna čas že opravljenega pripravništva, če je bilo le-to opravljeno v eni od možnih izbirnih oblik razporeda pripravništva po določbah tega zakona, ter ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu strokovnemu izpitu.
Skupno število pripravniških mest na posameznih višjih sodiščih za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, skupno število pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec in za volonterske pripravnike pa določi minister, pristojen za pravosodje, na predlog predsednika posameznega višjega sodišča. K predlogu ministra iz prejšnjega odstavka dajo mnenje sodni svet, Odvetniška zbornica Slovenije, Notarska zbornica Slovenije in personalna komisija državnega tožilstva. Predsednik višjega sodišča določi, koliko pripravnikov od skupnega števila pripravniških mest iz prvega odstavka tega člena se bo usposabljalo na posameznih okrožnih in okrajnih sodiščih z območja višjega sodišča.
Sodniški pripravnik je lahko, kdor:
1. je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. ima pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete. Sodniški pripravnik je lahko tudi tuj državljan, če aktivno obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge pogoje iz prejšnjega odstavka in če obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, katere državljan je.
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prijavo za opravljanje pripravništva pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo. Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena in dokazila, ki so potrebna zaradi določitve prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona.
Če je prijavljenih za opravljanje pripravništva več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov, določi predsednik višjega sodišča prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest. Polovico prostih mest se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem višine povprečne ocene, ki so jo kandidati dosegli v času študija. Med kandidati z enako povprečno oceno imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno iz učnih predmetov, ki sodijo v področje civilnega in kazenskega prava, če so tudi te ocene enake, se upošteva čas vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva. Polovica prostih mest se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem časa vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva. Med kandidati, ki so istočasno vložili popolno prijavo za opravljanje pripravništva, imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno. Predsednik višjega sodišča lahko izjemoma brez upoštevanja kriterijev iz prejšnjih odstavkov dovoli opravljati pripravništvo kandidatom, ki so magistri ali doktorji prava, kandidatom, ki so se odlikovali z izredno dobro ocenjeno diplomsko ali drugo nalogo oziroma dobili posebno priznanje, ali če to narekujejo posebne kadrovske potrebe v pravosodju.
Prednostni vrstni red se izdela po kriterijih iz prejšnjega člena posebej za kandidate, ki se prijavijo za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču in posebej za kandidate, ki bodo opravljali sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.
Prednostne vrstne rede po kriterijih iz drugega odstavka 8. člena tega zakona določi predsednik višjega sodišča največ štiri mesece in najmanj trideset dni pred izpraznitvijo enega ali več pripravniških mest in jih objavi na sodni deski višjega in okrožnih sodišč. Prednostni vrstni redi, ki se določijo po kriterijih iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, se objavijo na sodni deski višjega ter okrožnih sodišč in se mesečno dopolnjujejo.
Kandidata, ki je po določbah tega zakona pridobil pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, predsednik višjega sodišča trideset dni pred izpraznitvijo mesta o tem obvesti, ga pozove, da določenega dne nastopi pripravništvo in ga imenuje za sodniškega pripravnika. Če se kandidat v treh dneh od prejema poziva iz prejšnjega odstavka ne odzove pozivu za nastop pripravništva, se šteje, da je umaknil prijavo iz prvega odstavka 7. člena tega zakona. Iz opravičenih razlogov lahko predsednik višjega sodišča kandidatu na njegovo prošnjo dovoli preložitev nastopa pripravništva. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Rok iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za obveščanje kandidata, ki pridobi pravico do opravljanja sodniškega pripravništva zaradi umika prijave ali preložitve nastopa pripravništva kandidata iz prejšnjega odstavka. Sodniški pripravniki, ki so kandidirali za prosta pripravniška mesta zaradi sklenitve delovnega razmerja, sklenejo delovno razmerje na višjem sodišču, na območju katerega bodo opravljali sodniško pripravništvo. Z aktom o imenovanju iz prvega odstavka tega člena se pripravniki razporedijo na posamezno sodišče v skladu z določbami tega zakona.
Če je sodniški pripravnik v času pripravništva opravičeno odsoten za več kot en mesec, se mu pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša. Odsotnost iz prejšnjega odstavka je opravičena v primerih, ko gre sodniškemu pripravniku po predpisih, ki veljajo za strokovno in upravno tehnično osebje na sodiščih, nadomestilo plače. O podaljšanju pripravništva odloči predsednik višjega sodišča. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo za pravosodje.
Sodniško pripravništvo poteka po časovno določenem razporedu. Pripravništvo ali delo v izbirnih oblikah usposabljanja po določbah tega zakona se priznava kot pripravništvo za opravljanje pravniškega državnega izpita, če traja najmanj eno leto. V okviru določenega razporeda usposabljanja ima lahko sodniški pripravnik, ki je v delovnem razmerju na soišču, po svoji izbiri en mesec prostega časa za pripravo na pravniški državni izpit.
Sodniški pripravnik se usposablja na sodiščih, in sicer:
- štiri mesece v kazenskem sodstvu,
- štiri mesece v civilnem sodstvu,
- dva meseca v gospodarskem sodstvu,
- dva meseca v delovnem sodstvu. Usposabljanje iz prejšnjega odstavka je obvezno. Podrobnejši program sodniškega pripravništva predpiše minister za pravosodje, posamičen razpored odredi predsednik višjega sodišča.
Za izbirno usposabljanje se prizna usposabljanje diplomiranega pravnika:
1. v eni od oblik iz prvega odstavka prejšnjega člena,
2. na ustavnem sodišču,
3. pri državnem tožilstvu,
4. pri zakonodajnem organu,
5. v državni upravi,
6. pri notarju,
7. pri odvetniku,
8. pri državnem pravobranilstvu,
9. pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli,
10. v pravni službi pravne osebe,
11. pri upravnem sodišču,
12. pri organu za postopek o prekrških. Pripravniki, ki se izbirno usposabljajo za posamezna področja, se lahko ob soglasju delodajalca za določen čas usposabljajo tudi v drugih oblikah izbirnega usposabljanja iz 1. do 12. točke prejšnjega odstavka. Izbirno usposabljanje se upošteva pri izbirnem pravnem področju pravniškega državnega izpita.
Čas pripravništva po tem zakonu se všteva v čas z zakonom zahtevanih praktičnih izkušenj za opravljanje posameznih z zakonom določenih funkcij oziroma poklicev, če zakon tako določa.
Sodniškemu pripravniku je treba zagotoviti, da se z opravljanjem posameznih pravnih opravil v skladu z zakonom in izobraževanjem vsestransko usposablja za samostojno pravniško delo. Nadzor nad usposabljanjem izvaja predsednik višjega sodišča, na območju katerega se sodniški pripravnik usposablja. Sodniki ali druge osebe, ki so določene za spremljanje dela sodniškega pripravnika, po končanem usposabljanju na posameznem področju izdelajo pisno mnenje. Navodilo za sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika predpiše minister za pravosodje.
Sodniški pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču, prejema v času pripravništva plačo ter ima druge pravice in obveznosti, ki so z zakonom določene za strokovno in upravno tehnično osebje na sodiščih. Plača sodniškega pripravnika se določi po kriterijih, ki veljajo za določitev plač sodnikov, s tem da se za pripravnika določi plačilni razred 2,7. ( črtan) Pripravniku ne pripada sodniški dodatek. (črtan)
Sodniški pripravnik ob zaključku pripravništva vloži zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit). Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko vloži en mesec pred zaključkom pripravništva. Zahtevi za opravljanje izpita je treba priložiti dokazila o opravljenem pripravništvu z vsemi mnenji iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona in dokazila o opravljenem izbirnem usposabljanju s podatki o njegovi vsebini in trajanju. Z odločbo, s katero se dovoli pristop k izpitu; se določi tudi čas in kraj opravljanja izpita ter izpitno komisijo. Od dneva vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena do dneva opravljanja izpita ne sme preteči več kot dva meseca.
Pristop k izpitu dovoli minister za pravosodje. Pristop k izpitu se sme zavrniti samo, če kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami tega zakona. Pripravniku, ki po tretjem dovoljenem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop.
Izpit se opravlja pred šestčlansko izpitno komisijo. Predsednika in člane izpitne komisije imenuje minister za pravosodje za posamezna področja na predlog predsednikov sodišč, sodnega sveta, državnih tožilstev, odvetniške in notarske zbornice izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev ter drugih uglednih pravnih strokovnjakov.
Z izpitom se preverja, ali je sodniški pripravnik pridobil potrebna znanja in se praktično usposobil za samostojno opravljanje pravniških del za opravljanje funkcij oziroma poklica iz 1. člena tega zakona. Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Ustni del se opravlja za pisnim delom.
Pisni del izpita zajema izdelavo pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja. Eno od obeh področij je na kandidatovo prošnjo mogoče zamenjati s kandidatovim izbirnim področjem. Kandidat si kot izbirno področje lahko izbere gospodarskopravno, delovnopravno ali upravno-pravno področje.
Pisni del izpita traja za vsako pisno nalogo po osem ur. Kandidat ima lahko pri pisnem delu izpita pri sebi zakone in druge predpise ter strokovno pravno literaturo. V času opravljanja pisnega dela izpita se kandidat ne more z nikomer posvetovati. Ugotovljena kršitev določbe prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.
Pisni del izpita za posamezno področje praviloma zajema izdelavo sodne odločbe, lahko pa, ob upoštevanju kandidatovega izbirnega usposabljanja, tudi sestavo rednega ali izrednega pravnega sredstva, sestavo upravne odločbe na prvi ali drugi stopnji odločanja, kakor tudi sestavo tožbe za sprožitev upravnega spora, sestavo pogodbe ali drugo podobno pravniško opravilo.
Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Če je negativno ocenjeno le eno področje pisnega dela izpita in je drugo ocenjeno z najmanj osmimi točkami, kandidat ne opravlja ustnega dela izpita. V takem primeru predsednik komisije kandidatu dovoli, da v roku enega meseca ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bilo negativno ocenjeno. Ponovitev iz prejšnjega odstavka se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Ustni del izpita zajema preverjanje usposobljenosti kandidata na naslednjih pravnih področjih:
- civilno materialno in procesno pravo,
- kazensko materialno in procesno pravo,
- upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor.
- gospodarsko pravo,
- delovno pravo,
- ustavna ureditev ter organizacija pravosodja in organizacija državne uprave. Ustni del izpita traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar skupno največ tri ure. Podrobnejšo vsebino in potek, ustnega dela izpita predpiše minister za pravosodje.
Pisni in ustni del izpita se ocenita tako, da se vsaka pisna naloga oceni s točkami od 0 do 10 in vsako področje ustnega dela izpita s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami. Zagovor pisnega dela izpita se ocenjuje v okviru ustnega dela izpita na področju, s katerega je izdelana pisna naloga. Za skupno pozitivno oceno izpita mora kandidat zbrati najmanj 48 točk oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu,, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami. Če kandidat skupno zbere 48 točk oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu,, pa le eno od področij ustnega dela izpita ni ocenjeno kot uspešno, predsednik izpitne komisije dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponavlja izpit iz tega področja. Ponovitev izpita iz prejšnjega odstavka se ne šteje za ponoven pristop k izpitu.
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije. Doseženo število točk na izpitu se ne vpisuje v potrdilo.
Podatki o doseženem številu točk za posameznega kandidata se evidentirajo kot podatki o sodniškem pripravništvu.
Štipendije za potrebe pravosodnih organov v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: pravosodne štipendije) podeljuje ministrstvo za pravosodje. Sredstva za štipendije po prejšnjem odstavku se zagotavljajo s proračunom Republike Slovenije.
Pravosodne štipendije se podeljujejo, študentom prava. Pri podelitvi štipendij študentom se upošteva njihova sposobnost, ki zagotavlja uspešno šolanje.
Minister za pravosodje predpiše merila za podeljevanje pravosodnih štipendij, postopek določanja višine štipendij ter postopek dodeljevanja štipendij. Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 ) vsebuje naslednj e prehodn e in končn e določb e:
Z izpitom po določbah tega zakona je izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Diplomiranemu pravniku, ki je opravil upravni ali drug strokovni izpit kot diplomirani pravnik, se prizna del pravniškega državnega izpita, ki vsebinsko ustreza že opravljenemu izpitu. O priznanju dela izpita po prejšnjem odstavku odloči minister za pravosodje v odločbi o pristopu k izpitu.
Diplomiranemu pravniku, ki ima, preden se pričnejo uporabljati določbe tega zakona, opravljeno prakso v eni od oblik izbirnega usposabljanja po določbah tega zakona, se opravljena praksa všteje v čas pripravništva, ki ga določa ta zakon. O vštevanju opravljene prakse v pripravništvo po prejšnjem odstavku odloči minister za pravosodje.
Če je z zakonom določeno, da opravlja tuj državljan preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše vsebino in način opravljanja preizkusnega izpita v skladu z določbami III. poglavja tega zakona, do pričetka uporabe tega zakona pa v skladu s predpisi, ki urejajo pravosodni izpit. Preizkusni izpit iz prejšnjega odstavka se opravlja ustno.
Diplomirani pravniki, ki ob pričetku uporabe tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje pravosodnega izpita oziroma opravljajo pripravništvo v pravosodnih organih ali pri odvetnikih zaradi pridobitve pravice pristopa k pravosodnemu izpitu, nadaljujejo usposabljanje in opravljajo pravosodni izpit po doslej veljavnih predpisih. Diplomirani pravniki, ki ob pričetku uporabe tega zakona opravljajo pripravništvo v drugih državnih organih, pridobijo po enoletni pripravniški dobi v skladu s tem zakonom pravico do enoletnega sodniškega pripravništva; lahko pa pripravništvo zaključijo z upravnim izpitom po doslej veljavnih predpisih.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, se za pripravništvo in strokovne izpite na sodiščih, prenehajo uporabljati določbe II. in III. poglavja zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in 27/85).
Določbe tega zakona se pričnejo uporabljati 1. januarja 1995. Če do datuma iz prejšnjega odstavka niso uveljavljeni izvršilni predpisi po določbah tega zakona, se do njihove uveljavitve smiselno uporabljajo izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega člena, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 71/94) vsebuje naslednj o končn o določb o: »2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu
– ZPDI-B (Uradni list RS, št. 5/99) spreminja 37. člen zakona tako, da se glasi: »37. člen Diplomirani pravniki, ki ob pričetku uporabe tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje pravosodnega izpita oziroma opravljajo pripravništvo v pravosodnih organih ali pri odvetnikih zaradi pridobitve pravice pristopa k pravosodnemu izpitu, nadaljujejo usposabljanje in opravljajo pravosodni izpit po doslej veljavnih predpisih, vendar najkasneje do 1. 7. 1999, po tem datumu pa opravljajo pravniški državni izpit. Diplomirani pravniki, ki ob pričetku uporabe tega zakona opravljajo pripravništvo v drugih državnih organih, pridobijo po enoletni pripravniški dobi v skladu s tem zakonom pravico do enoletnega sodniškega pripravništva; lahko pa pripravništvo zaključijo z upravnim izpitom po doslej veljavnih predpisih.«; ter vsebuje naslednj o prehodno in končn o določb o: »10. člen Za oblikovanje prednostnega vrstnega reda po tem zakonu se upoštevajo tudi vse popolne prijave za opravljanje pripravništva, prispele k predsedniku višjega sodišča do uveljavitve tega zakona. 11. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.