40 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. Ta zakon določa tudi način in pogoje, pod katerimi Republika Slovenija podeljuje štipendije za potrebe sodišč in drugih pravosodnih organov.
Pripravništvo po tem zakonu traja dve leti. Izvaja se na sodiščih (v nadaljnjem besedilu: sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje ter se zaključi s pravniškim državnim izpitom.
Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko. Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec; oziroma kot volonter, je, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču. Sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, lahko traja največ eno leto, razen v primerih, ko je v skladu z določbami tega zakona podaljšano.
Diplomiranemu pravniku, ki je opravil pripravništvo oziroma strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna čas že opravljenega pripravništva, če je bilo le-to opravljeno v eni od možnih izbirnih oblik razporeda pripravništva po določbah tega zakona, ter ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu strokovnemu izpitu.
Skupno število pripravniških mest na posameznih sodiščih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za pravosodje. K predlogu iz prejšnjega odstavka dajo mnenje sodni svet ter Odvetniška in Notarska zbornica Slovenije. Skupno število pripravniških mest se določi tako, da je dve tretjini mest določenih za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, in ena tretjina za pripravnike. ki jim izobraževanje v državnem organu zagotavlja delodajalec oziroma za volonterske pripravnike.
Sodniški pripravnik je lahko, kdor:
1. je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. ima pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete. Sodniški pripravnik je lahko tudi tuj državljan, če aktivno obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge pogoje iz prejšnjega odstavka in če obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, katere državljan je.
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prijavo za opravljanje pripravništva pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo. Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena in dokazila, ki so potrebna zaradi določitve prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona.
Če je prijavljenih za. opravljanje pripravništva več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov, določi predsednik višjega sodišča prednostni vrstni red za zasedbo prostih mest. Prednost med prijavljenimi kandidati imajo kandidati, ki so v času študija dosegli višjo povprečno oceno. Med kandidati z enako povprečno oceno imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno iz učnih predmetov, ki sodijo v področje civilnega in kazenskega prava. Med kandidati, ki imajo kljub kriterijem iz prejšnjega odstavka enak položaj, imajo prednost kandidati, ki so prejemali pravosodno štipendijo ali so se z izredno dobro oceno diplomske naloge ali kako drugače na posameznem pravnem področju v času študija posebej odlikovali. Kolikor na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, se upošteva kot dodatni kriterij čas vložitve prijave za opravljanje pripravništva.
Prednostni vrstni red se izdela po kriterijih iz prejšnjega člena posebej za kandidate, ki se prijavijo za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču in posebej za kandidate, ki bodo opravljali sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.
Prednostna vrstna reda po določbi prejšnjega člena določi predsednik višjega sodišča trideset dni pred izpraznitvijo enega ali več sodniških pripravniških mest in o njih obvesti vse kandidate, ki so do tega dne vložili zahtevo za opravljanje pripravništva.
Kandidate, ki so po določbah prejšnjih členov pridobili pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, imenuje za sodniške pripravnike predsednik višjega sodišča. Sodniški pripravniki, ki so kandidirali za prosta pripravniška mesta zaradi sklenitve delovnega razmerja, sklenejo delovno razmerje na višjem sodišču, na območju katerega bodo opravljali sodniško pripravništvo. Z aktom o imenovanju iz prvega odstavka tega člena se pripravniki razporedijo na posamezno sodišče v skladu z določbami tega zakona.
Če je sodniški pripravnik v času pripravništva opravičeno odsoten za več kot en mesec, se mu pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša. Odsotnost iz prejšnjega odstavka je opravičena v primerih, ko gre sodniškemu pripravniku po predpisih, ki veljajo za strokovno in upravno tehnično osebje na sodiščih, nadomestilo plače. O podaljšanju pripravništva odloči predsednik višjega sodišča. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo za pravosodje.
Sodniško pripravništvo poteka po časovno določenem razporedu. Pripravništvo ali delo v izbirnih oblikah usposabljanja po določbah tega zakona se priznava kot pripravništvo za opravljanje pravniškega državnega izpita, če traja najmanj eno leto. V okviru določenega razporeda usposabljanja ima lahko sodniški pripravnik po svoji izbiri en mesec prostega časa za pripravo na pravniški državni izpit.
Sodniški pripravnik se usposablja na sodiščih, in sicer:
- štiri mesece v kazenskem sodstvu,
- štiri mesece v civilnem sodstvu,
- dva meseca v gospodarskem sodstvu,
- dva meseca v delovnem sodstvu. Usposabljanje iz prejšnjega odstavka je obvezno. Podrobnejši program sodniškega pripravništva predpiše minister za pravosodje, posamičen razpored odredi predsednik višjega sodišča.
Za izbirno usposabljanje se prizna usposabljanje diplomiranega pravnika:
1. v eni od oblik iz prvega odstavka prejšnjega člena,
2. na ustavnem sodišču,
3. pri državnem tožilstvu,
4. pri zakonodajnem organu,
5. v državni upravi,
6. pri notarju,
7. pri odvetniku,
8. pri javnem pravobranilstvu,
9. pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli,
10. v pravni službi pravne osebe. Izbirno usposabljanje se upošteva pri izbirnem pravnem področju pravniškega državnega izpita.
Čas pripravništva po tem zakonu se všteva v čas z zakonom zahtevanih praktičnih izkušenj za opravljanje posameznih z zakonom določenih funkcij oziroma poklicev, če zakon tako določa.
Sodniškemu pripravniku je treba zagotoviti, da se z opravljanjem posameznih pravnih opravil v skladu z zakonom in izobraževanjem vsestransko usposablja za samostojno pravniško delo. Nadzor nad usposabljanjem izvaja predsednik višjega sodišča, na območju katerega se sodniški pripravnik usposablja. Sodniki ali druge osebe, ki so določene za spremljanje dela sodniškega pripravnika, po končanem usposabljanju na posameznem področju izdelajo pisno mnenje. Navodilo za sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika predpiše minister za pravosodje.
Sodniški pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču, prejema v času pripravništva plačo ter ima druge pravice in obveznosti, ki so z zakonom določene za strokovno in upravno tehnično osebje na sodiščih. Plača sodniškega pripravnika se določi po kriterijih, ki veljajo za določitev plač sodnikov, s tem da se za pripravnika določi plačilni razred 2,7. Pripravniku ne pripada sodniški dodatek.
Sodniški pripravnik ob zaključku pripravništva vloži zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit). Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko vloži en mesec pred zaključkom pripravništva. Zahtevi za opravljanje izpita je treba priložiti dokazila o opravljenem pripravništvu z vsemi mnenji iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona in dokazila o opravljenem izbirnem usposabljanju s podatki o njegovi vsebini in trajanju. Z odločbo, s katero se dovoli pristop k izpitu; se določi tudi čas in kraj opravljanja izpita ter izpitno komisijo. Od dneva vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena do dneva opravljanja izpita ne sme preteči več kot dva meseca.
Pristop k izpitu dovoli minister za pravosodje. Pristop k izpitu se sme zavrniti samo, če kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami tega zakona. Pripravniku, ki po tretjem dovoljenem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop.
Izpit se opravlja pred šestčlansko izpitno komisijo. Predsednika in člane izpitne komisije imenuje minister za pravosodje za posamezna področja na predlog predsednikov sodišč, sodnega sveta, državnih tožilstev, odvetniške in notarske zbornice izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev ter drugih uglednih pravnih strokovnjakov.
Z izpitom se preverja, ali je sodniški pripravnik pridobil potrebna znanja in se praktično usposobil za samostojno opravljanje pravniških del za opravljanje funkcij oziroma poklica iz 1. člena tega zakona. Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Ustni del se opravlja za pisnim delom.
Pisni del izpita zajema izdelavo pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja. Eno od obeh področij je na kandidatovo prošnjo mogoče zamenjati s kandidatovim izbirnim področjem. Kandidat si kot izbirno področje lahko izbere gospodarskopravno, delovnopravno ali upravno-pravno področje.
Pisni del izpita traja za vsako pisno nalogo po osem ur. Kandidat ima lahko pri pisnem delu izpita pri sebi zakone in druge predpise ter strokovno pravno literaturo. V času opravljanja pisnega dela izpita se kandidat ne more z nikomer posvetovati. Ugotovljena kršitev določbe prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.
Pisni del izpita za posamezno področje praviloma zajema izdelavo sodne odločbe, lahko pa, ob upoštevanju kandidatovega izbirnega usposabljanja, tudi sestavo rednega ali izrednega pravnega sredstva, sestavo upravne odločbe na prvi ali drugi stopnji odločanja, kakor tudi sestavo tožbe za sprožitev upravnega spora, sestavo pogodbe ali drugo podobno pravniško opravilo.
Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Če je negativno ocenjeno le eno področje pisnega dela izpita in je drugo ocenjeno z najmanj osmimi točkami, predsednik komisije dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bil negativno ocenjen. Delna ponovitev iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poseben pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
Ustni del izpita zajema preverjanje usposobljenosti kandidata na naslednjih pravnih področjih:
- civilno materialno in procesno pravo,
- kazensko materialno in procesno pravo,
- upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor.
- gospodarsko pravo,
- delovno pravo,
- ustavna ureditev ter organizacija pravosodja in organizacija državne uprave. Ustni del izpita traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar skupno največ tri ure. Podrobnejšo vsebino in potek, ustnega dela izpita predpiše minister za pravosodje.
Pisni in ustni del izpita se ocenita tako, da se vsaka pisna naloga oceni s točkami od 0 do 10 in vsako področje ustnega dela izpita s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami. Zagovor pisnega dela izpita se ocenjuje v okviru ustnega dela izpita na področju, s katerega je izdelana pisna naloga. Za skupno pozitivno oceno izpita mora kandidat zbrati najmanj 48 točk, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami. Če kandidat skupno zbere 48 točk, pa le eno od področij ustnega dela izpita ni ocenjeno kot uspešno, predsednik izpitne komisije dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponavlja izpit iz tega področja. Ponovitev izpita iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poseben pristop k izpitu.
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije. Doseženo število točk na izpitu se ne vpisuje v potrdilo.
Podatki o doseženem številu točk za posameznega kandidata se evidentirajo kot podatki o sodniškem pripravništvu.
Štipendije za potrebe pravosodnih organov v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: pravosodne štipendije) podeljuje ministrstvo za pravosodje. Sredstva za štipendije po prejšnjem odstavku se zagotavljajo s proračunom Republike Slovenije.
Pravosodne štipendije se podeljujejo, študentom prava. Pri podelitvi štipendij študentom se upošteva njihova sposobnost, ki zagotavlja uspešno šolanje.
Minister za pravosodje predpiše merila za podeljevanje pravosodnih štipendij, postopek določanja višine štipendij ter postopek dodeljevanja štipendij.
Z izpitom po določbah tega zakona je izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Diplomiranemu pravniku, ki je opravil upravni ali drug strokovni izpit kot diplomirani pravnik, se prizna del pravniškega državnega izpita, ki vsebinsko ustreza že opravljenemu izpitu. O priznanju dela izpita po prejšnjem odstavku odloči minister za pravosodje v odločbi o pristopu k izpitu.
Diplomiranemu pravniku, ki ima, preden se pričnejo uporabljati določbe tega zakona, opravljeno prakso v eni od oblik izbirnega usposabljanja po določbah tega zakona, se opravljena praksa všteje v čas pripravništva, ki ga določa ta zakon. O vštevanju opravljene prakse v pripravništvo po prejšnjem odstavku odloči minister za pravosodje.
Če je z zakonom določeno, da opravlja tuj državljan preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše vsebino in način opravljanja preizkusnega izpita v skladu z določbami III. poglavja tega zakona, do pričetka uporabe tega zakona pa v skladu s predpisi, ki urejajo pravosodni izpit. Preizkusni izpit iz prejšnjega odstavka se opravlja ustno.
Diplomirani pravniki, ki ob pričetku uporabe tega zakona izpolnjujejo pogoje za opravljanje pravosodnega izpita oziroma opravljajo pripravništvo v pravosodnih organih ali pri odvetnikih zaradi pridobitve pravice pristopa k pravosodnemu izpitu, nadaljujejo usposabljanje in opravljajo pravosodni izpit po doslej veljavnih predpisih. Diplomirani pravniki, ki ob pričetku uporabe tega zakona opravljajo pripravništvo v drugih državnih organih, pridobijo po enoletni pripravniški dobi v skladu s tem zakonom pravico do enoletnega sodniškega pripravništva; lahko pa pripravništvo zaključijo z upravnim izpitom po doslej veljavnih predpisih.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, se za pripravništvo in strokovne izpite na sodiščih, prenehajo uporabljati določbe II. in III. poglavja zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in 27/85).
Določbe tega zakona se pričnejo uporabljati 1. januarja 1995. Če do datuma iz prejšnjega odstavka niso uveljavljeni izvršilni predpisi po določbah tega zakona, se do njihove uveljavitve smiselno uporabljajo izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega člena, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 104-01/92-1/3 Ljubljana, dne 21. februarja 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.