25. člen ZN
Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.
- VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodišče RS · 2019
Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.
- VSM sodba I Cp 1024/2016Višje sodišče v Mariboru · 2017
Za odškodninsko odgovornost notarja morajo biti kumulativno izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninskega delikta. Z opustitvijo zaslišanja priče sodišče prve stopnje ni odvzelo tožnici pravice do izjave ter posledično ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
- UPRS sodba I U 2216/2011Upravno sodišče RS · 2013
Razlog za uvedbo ni utemeljen in tudi ne nujno potreben, če se zgolj zaradi priročnosti oziroma odsotnosti skrbi ali kot alternativno rešitev preprečitve vstopa nepooblaščenim osebam v prostor uvaja biometrijske ukrepe, saj jih v takem primeru ni mogoče opredeliti kot nujno potrebnih za dosego namenov. Četudi bi vstopanje s pomočjo čitalca prstnih odtisov bi potekalo s pretvorbo biometričnih značilnosti posameznikovega prstnega odtisa v določen algoritem in bi se tak algoritem primerjal z algoritmom, shranjenim v bazi, tako da se lahko na tej podlagi izvrši identifikacija posameznika. Bistveno je, da naprava omogoča povezovanje prstnega odtisa zaposlenega, ki ga prebere čitalec prstnih odtisov, z izvedenim podatkom, ki se hrani v bazi in da naprava na podlagi take povezave preveri identiteto posameznika in posledično (ne) odpre vrat. To predstavlja občuten poseg ne le v informacijsko zasebnost, ampak tudi v dostojanstvo posameznika ter njegovo telesno integriteto, upoštevati pa je potrebno tudi, da gre za izvajanje takih ukrepov v delovnem razmerju, kjer je zaposleni šibkejša stranka.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2019
Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.
- VSM sodba I Cp 1024/2016Višje sodišče v Mariboru · 5. 1. 2017
Za odškodninsko odgovornost notarja morajo biti kumulativno izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninskega delikta. Z opustitvijo zaslišanja priče sodišče prve stopnje ni odvzelo tožnici pravice do izjave ter posledično ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
- UPRS sodba I U 2216/2011Upravno sodišče RS · 21. 3. 2013
Razlog za uvedbo ni utemeljen in tudi ne nujno potreben, če se zgolj zaradi priročnosti oziroma odsotnosti skrbi ali kot alternativno rešitev preprečitve vstopa nepooblaščenim osebam v prostor uvaja biometrijske ukrepe, saj jih v takem primeru ni mogoče opredeliti kot nujno potrebnih za dosego namenov. Četudi bi vstopanje s pomočjo čitalca prstnih odtisov bi potekalo s pretvorbo biometričnih značilnosti posameznikovega prstnega odtisa v določen algoritem in bi se tak algoritem primerjal z algoritmom, shranjenim v bazi, tako da se lahko na tej podlagi izvrši identifikacija posameznika. Bistveno je, da naprava omogoča povezovanje prstnega odtisa zaposlenega, ki ga prebere čitalec prstnih odtisov, z izvedenim podatkom, ki se hrani v bazi in da naprava na podlagi take povezave preveri identiteto posameznika in posledično (ne) odpre vrat. To predstavlja občuten poseg ne le v informacijsko zasebnost, ampak tudi v dostojanstvo posameznika ter njegovo telesno integriteto, upoštevati pa je potrebno tudi, da gre za izvajanje takih ukrepov v delovnem razmerju, kjer je zaposleni šibkejša stranka.