24. člen ZN
Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon. O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja. Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem odločiti v osmih dneh od prejema predloga. Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
- VSL Sklep I Ip 337/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih. V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja
- VSRS sodba II Ips 113/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Res je sicer tudi poklicno skrbnost (skrbnost dobrega strokovnjaka v smislu določbe drugega odstavka 18. člena ZOR oziroma dobrega notarja) treba presojati ne le na abstraktni ravni temveč tudi na konkretni ravni, vendar pa pri tem ni mogoče zaobiti pravnih pravil in poklicnih standardov, ki predstavljajo temeljno podlago in meje vsakemu povprečno skrbnemu subjektu oziroma nosilcu poklicne dejavnosti. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Notarkino protipravno ravnanje ni predstavljalo tiste aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot adekvaten pa tudi po namenu norme pravno priznan vzrok za nastalo posledico.
- VSL sodba II Cp 3648/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je notarka pred izdajo notarskega zapisa ravnala skrbno in preverjala vsebino in obseg pooblastila. Notarka je ravnala dovolj skrbno tudi zato, ker je pred izdajo notarskega zapisa v telefonskem razgovoru s tožnikom osebno in neposredno preverjala veljavnost pooblastila in pomisleke, ki jih je imela v zvezi z njim. Pri tem se je prepričala, da tožnik pooblastila ne preklicuje, zato ni imela razlogov za drugačno ravnanje oziroma za odklonitev notarske storitve.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 4. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Ip 337/2024Višje sodišče v Ljubljani · 9. 4. 2024
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih. V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja
- VSRS sodba II Ips 113/2014Vrhovno sodišče RS · 11. 12. 2014
Res je sicer tudi poklicno skrbnost (skrbnost dobrega strokovnjaka v smislu določbe drugega odstavka 18. člena ZOR oziroma dobrega notarja) treba presojati ne le na abstraktni ravni temveč tudi na konkretni ravni, vendar pa pri tem ni mogoče zaobiti pravnih pravil in poklicnih standardov, ki predstavljajo temeljno podlago in meje vsakemu povprečno skrbnemu subjektu oziroma nosilcu poklicne dejavnosti. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Notarkino protipravno ravnanje ni predstavljalo tiste aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot adekvaten pa tudi po namenu norme pravno priznan vzrok za nastalo posledico.
- VSL sodba II Cp 3648/2012Višje sodišče v Ljubljani · 4. 9. 2013
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je notarka pred izdajo notarskega zapisa ravnala skrbno in preverjala vsebino in obseg pooblastila. Notarka je ravnala dovolj skrbno tudi zato, ker je pred izdajo notarskega zapisa v telefonskem razgovoru s tožnikom osebno in neposredno preverjala veljavnost pooblastila in pomisleke, ki jih je imela v zvezi z njim. Pri tem se je prepričala, da tožnik pooblastila ne preklicuje, zato ni imela razlogov za drugačno ravnanje oziroma za odklonitev notarske storitve.
- VSL sklep Cpg 1577/94Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 1995besedilo 1994–2004
Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo lahko družbenik poveča tudi tako, da vanjo vloži terjatev, ki jo ima sam do družbe (na primer iz naslova zapadle najemnine za poslovni prostor). Registrsko sodišče vpis takega povečanja osnovnega kapitala dovoli, če so predlogu priložene vse predpisane listine in je tako povečanje dokazano zlasti z notarskimi izjavami, ki so javne listine.