106.a člen ZN
Zbornica za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, namene varstva in pomoči strankam, zagotavljanja varnosti pravnega prometa in varovanja ugleda notariata kot javne službe upravlja imenik notarjev. V imenik notarjev se vpisujejo in se v njem obdelujejo naslednji podatki:
1.identifikacijski osebni podatki notarja (ime, priimek, državljanstvo, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče, izobrazba);
2.strokovni oziroma znanstveni naslov notarja;
3.naslov sedeža notarske pisarne;
4.šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o imenovanju notarja;
5.šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o razrešitvi notarja;
6.številka telefona, telefaksa ter naslov e-pošte sedeža notarske pisarne. Zbornici podatke iz 1., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka posreduje ministrstvo, podatke iz 2. in 6. točke pa notar. Zbornica ima kot upravljavec imenika notarjev pravico in dolžnost, da iz centralnega registra prebivalstva obnavlja podatke iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Ministrstvo ima pravico, da preverja podatke o morebitni kaznovanosti notarjev iz kazenske evidence v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona. Zbornica in ministrstvo lahko navedene podatke brezplačno pridobita vsakih šest mesecev oziroma v primerih, kadar obstaja sum, da notar zbornici ali ministrstvu ni posredoval točnega podatka. Ministrstvo in notar sta dolžna zbornici sporočiti vse spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastale spremembe. Imenik notarjev je za namene varstva strank glede izvrševanja pooblastil na delovnih področjih notariata po tem zakonu ter varnosti pravnega prometa v delu, ki se nanaša na ime in priimek notarja iz 1. točke ter podatke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, javen. Za učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se imenik v delu, ki je javen, objavi na spletni strani zbornice. Določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za notarske pomočnike in notarske pripravnike oziroma za imenik notarskih pomočnikov in imenik notarskih pripravnikov.
- VSRS Sodba I Up 56/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Razrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja. Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov). V konkretnem primeru je šlo za dokončanje upravnega postopka, ki je bil že v teku in za izdajo izpodbijane odločbe o razrešitvi notarja kot zaključku tega p
- VSRS Sklep I Up 104/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Ker je bila tožnica s pravnomočno odločbo ministra že imenovana za notarko, in to na istem sedežu, ki je sedaj predmet upravnega spora, nima pravnega interesa za pritožbo.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 56/2019Vrhovno sodišče RS · 18. 4. 2019
Razrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja. Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov). V konkretnem primeru je šlo za dokončanje upravnega postopka, ki je bil že v teku in za izdajo izpodbijane odločbe o razrešitvi notarja kot zaključku tega p
- VSRS Sklep I Up 104/2009Vrhovno sodišče RS · 2. 7. 2009
Ker je bila tožnica s pravnomočno odločbo ministra že imenovana za notarko, in to na istem sedežu, ki je sedaj predmet upravnega spora, nima pravnega interesa za pritožbo.