1. člen

Svobodni tranzit 1. Svobodni tranzit, katerega načelo je izraženo v prvem členu Ustave, zavezuje vsako poštno upravo, da vedno po najhitrejših poteh, ki jih uporablja za svoje lastne pošiljke, odpremlja zaprte sklepe in pisemske pošiljke v odprtem tranzitu, ki jih ji je predala kakšna druga uprava. Ta obveznost velja tudi za letalske pošiljke, ne glede na to, ali posredujoče poštne uprave sodelujejo ali ne sodelujejo pri njihovem prepošiljanju. 2. Države članice, ki ne sodelujejo pri izmenjavi pisem, ki vsebujejo pokvarljive biološke snovi ali radioaktivne snovi, lahko zavrnejo sprejem takšnih pošiljk v odprtem tranzitu čez svoje ozemlje. Enako velja tudi za pošiljke, navedene v 9. odstavku 41. člena. 3. Države članice, ki ne opravljajo pisemskih storitev z označeno vrednostjo ali ne sprejmejo odgovornosti za vrednosti, ki jih prevažajo s svojimi pomorskimi ali letalskimi službami, morajo z najhitrejšimi zvezami odpošiljati zaprte sklepe, ki so jim jih predale druge uprave, njihova odgovornost pa je omejena na odgovornost, predvideno za priporočene pošiljke. 4. Svobodni tranzit poštnih paketov, ki se odpošiljajo po kopnem ali morju, je omejen na ozemlje držav, ki sodelujejo v tej službi. 5. Svobodni tranzit letalskih paketov je zajamčen na celotnem ozemlju Zveze, Države članice, ki niso pristopile k Aranžmaju o poštnih paketih, niso dolžne sodelovati pri odpošiljanju letalskih paketov po kopnem. 6. Države članice, podpisnice Aranžmaja o poštnih paketih, ki ne opravljajo službe poštnih paketov z označeno vrednostjo ali ki ne prevzemajo odgovornosti za vrednosti, ki se prevažajo z njihovimi pomorskimi ali letalskimi službami, so dolžne, da z najhitrejšimi zvezami odpošiljajo, zaprte sklepe, ki so jim jih predale druge uprave, njihova odgovornost pa je omejena na odgovornost, predvideno za pakete z isto maso brez označene vrednosti.