49. člen ZLS

Funkcionarji in javni uslužbenci ravnajo v skladu z integriteto, če spoštujejo pravne predpise in temeljna etična načela, ki veljajo v družbi. S tem, ko pri opravljanju nalog ravnajo zakonito (načelo zakonitosti) in pošteno (etično) oziroma v skladu s pravno dopustnimi cilji, aktivno pripomorejo k udejanjanju vrednot pravne države, to pa v javnosti vzbuja zaupanje v njihovo delo kot tudi v delo državnih ali lokalnih institucij, v okviru katerih jim je zaupano opravljanje določene funkcije, naloge, pooblastila ali jim je dana druga pristojnost. Zahtevo za vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo dokumenta ter za njegovo izločitev in uničenje, je tožnik podal direktorju občinske uprave, s čimer je očitno želel vplivati na njeno delo, čeprav za usmerjanje ali nadziranje občinske uprave ni imel pooblastila župana. Navedeno tudi po presoji sodišča predstavlja ravnanje, ki ni v skladu s pričakovanim delovanjem funkcionarja, saj ni zakonito oziroma v skladu z določbami ZLS, iz katerih izhaja, da lahko podžupan usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, ki je že po samem zakonu pristojen usmerjati in nadzirati upravo lokalne skupnosti.</p

Izpodbijano odločbo o spremembi koncesijske odločbe je izdal župan občine, ne da bi pristojni prvostopenjski organ sploh odločal, nato pa je župan izdal še drugostopenjsko odločbo, s katero je odločil o pritožbi zoper njo. Sodišče je zato izpodbojano odločbo, ker o njej ni odločal pristojni upravni organ, odpravilo.

Sodišče ugotavlja, da je sedaj izpodbijano odločbo izdal župan kot drugostopenjski organ, ne da bi pristojni prvostopenjski organ sploh odločal skladno z 49. členom ZLS, ki v prvem odstavku določa, da občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Ker je izpodbijano odločbo v konkretnem primeru izdal nepristojen organ druge stopnje, tožeča stranka tako ni imela možnosti pritožbe na izpodbijano odločbo skladno s prvim odstavkom 229. člena ZUP, četudi je pravica do pritožbe zagotovljena tudi v 25. členu Ustave, ki določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana nave

Tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.

Župan občine je pristojen za imenovanje disciplinske komisije. Čeprav 33. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) določa, da občinski svet imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, to velja le za delovna telesa občinskega sveta in ne za komisijo, ki na drugi stopnji odloča o pravicah in obveznosti delavcev iz delovnega razmerja. V tem primeru je potrebno uporabiti določbo 46. člena ZDDO, ki določa, da člane te komisije imenuje vlada, v občini pa ima z vlado primerjiv položaj župan kot izvršilni organ občine. Če med dejanji v disciplinski obtožbi in med dejanji, za katera je delavec spoznan za odgovornega, ni podana objektivna in subjektivna ideniteta, je odločba disciplinskaga organa oz. izrečena disciplinska sankcija nezakonita.

Zoper odločbo župana o razrešitvi direktorja občinske uprave ni dopustna pritožba, ker tega 83. člen ZJU ne predvideva in ker so odločbe župana po ZLS dokončne, komisija za pritožbe pa nima pristojnosti za odločanje na področju razrešitev položajnih uradnikov, je pa dopusten upravni spor.

Ne obstoja ničnostni razlog iz 1. točke 267. člena ZUP, če je akt, izpodbijan v upravnem sporu, izdal organ, ki je po določbi 49. člena ZLS pristojen za razrešitev tajnika.