47.a člen ZLS
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.
- UPRS sodba III U 409/2016Upravno sodišče RS · 2017
Z dopolnjeno pobudo se uveljavlja zahteva, da občinski svet sklep odpravi. Po prvem odstavku 48. člena ZLS se z ljudsko iniciativo lahko zahteva le razveljavitev, ne pa odprava že sprejete odločitve občinskega organa. To pomeni, da se s pobudo pod točko (a) zahteva odločanje, ki ga zakon ne omogoča; že iz tega razloga je torej pobuda v tem delu v nasprotju z zakonom in zato nedopustna. Razlika med institutoma odprave in razveljavitve odločitve ni nepomembna, saj razveljavitev učinkuje ex nunc, za naprej, odprava odločitve pa ima učinek za nazaj, kar pomeni, da se odpravijo tudi vse pravne posledice odločitve. In prav takšen učinek bi tožnik rad dosegel, kar jasno sledi tudi iz njegovih navedb v sodnem postopku, kot je bilo že navedeno pa tega ZLS ne dopušča. Tudi če bi tožnik s temi navedbami uveljavljal zahtevo za razpis občinskega referenduma, glede na ureditev iz ZLS ne bi mogel uspeti, saj v zadevi očitno ne gre za akt splošne pravne narave (46. člen ZLS) in ne za kakšno vprašanje, za katero bi poseben zakon določal možnost referenduma (46a. člen ZLS). Razpisa svetovalnega referenduma pa glede na določbe 46b. člena ZLS volivci ne morejo zahtevati.
- VSRS Sklep I Up 312/2003Vrhovno sodišče RS · 2005
Sklep o razpisu naknadnega referenduma je splošni akt, s katerim se pozove upravičence, naj določen dan izjavijo svojo voljo o tem, kar je vsebina referendumskega vprašanja, zato se z njim ne ureja posamičnih razmerij. Za presojo njegove skladnosti z Ustavo oz. zakoni je pristojno Ustavno sodišče.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba III U 409/2016Upravno sodišče RS · 6. 2. 2017
Z dopolnjeno pobudo se uveljavlja zahteva, da občinski svet sklep odpravi. Po prvem odstavku 48. člena ZLS se z ljudsko iniciativo lahko zahteva le razveljavitev, ne pa odprava že sprejete odločitve občinskega organa. To pomeni, da se s pobudo pod točko (a) zahteva odločanje, ki ga zakon ne omogoča; že iz tega razloga je torej pobuda v tem delu v nasprotju z zakonom in zato nedopustna. Razlika med institutoma odprave in razveljavitve odločitve ni nepomembna, saj razveljavitev učinkuje ex nunc, za naprej, odprava odločitve pa ima učinek za nazaj, kar pomeni, da se odpravijo tudi vse pravne posledice odločitve. In prav takšen učinek bi tožnik rad dosegel, kar jasno sledi tudi iz njegovih navedb v sodnem postopku, kot je bilo že navedeno pa tega ZLS ne dopušča. Tudi če bi tožnik s temi navedbami uveljavljal zahtevo za razpis občinskega referenduma, glede na ureditev iz ZLS ne bi mogel uspeti, saj v zadevi očitno ne gre za akt splošne pravne narave (46. člen ZLS) in ne za kakšno vprašanje, za katero bi poseben zakon določal možnost referenduma (46a. člen ZLS). Razpisa svetovalnega referenduma pa glede na določbe 46b. člena ZLS volivci ne morejo zahtevati.
- VSRS Sklep I Up 312/2003Vrhovno sodišče RS · 24. 2. 2005besedilo 1998–2005
Sklep o razpisu naknadnega referenduma je splošni akt, s katerim se pozove upravičence, naj določen dan izjavijo svojo voljo o tem, kar je vsebina referendumskega vprašanja, zato se z njim ne ureja posamičnih razmerij. Za presojo njegove skladnosti z Ustavo oz. zakoni je pristojno Ustavno sodišče.