46.b člen ZLS

Občinski svet razpiše svetovalni referendum le, če bi pred odločanjem o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine pridobil nezavezujoče mnenje volilcev občine ali njenega dela o posameznih vprašanjih, o katerih namerava odločati v skladu s svojimi pristojnostmi. Iz postavljenega referendumskega vprašanja pa ne izhaja, da bi tožena stranka razpisala referndum za ugotovitev volje občanov v zvezi z vprašanjem, o katerem bi kot pristojni organ nameravala odločati, saj se referndumsko vprašanje nanaša na migracijsko politiko v Občini Ilirska Bistrica, migracijska politika pa je obveznost državnih organov in ne občin. Sklep o razpisu predhodnega referenduma o posameznih vprašanjih, ki niso v pristojnosti občinskega sveta, je po mnenju sodišča treba šteti kot konkreten in posamičen akt, saj se nanaša na odločitev o konkretnem vprašanju in ne ureja razmerij za vse enake in podobne bodoče situacije, kot to velja za splošne in abstraktne pravne akte. V konkretnem primeru torej ne gre za predpis lokalne skupnosti, o katerem bi glede njegove skladnosti z ustavo in zakoni odločalo Ustavno sodišče RS.

V upravnem sporu se ne zagotavlja sodno varstvo zoper splošne (abstraktne) akte. Sklepa, ki ju kot nezakonita izpodbija tožnik, pa ne glede na njuno poimenovanje, ki bi utegnilo (zavajajoče) kazati na njuno pravno naravo posamičnega akta, vendarle takšne pravne narave glede na svojo vsebino nimata. Tožena stranka ju je namreč sprejela glede (razpisa) svetovalnega referenduma na podlagi 46.b člena ZLS. Urgenca druge (od tožnika različne fizične) osebe, ne da bi hkrati tožnik individualno izkazoval, da je tudi sam vložil urgenco na pristojni organ v smislu določil 28. člena ZUS-1, ne predstavlja izpolnitve procesne predpostavke po določbi 2. odstavka 28. člena ZUS-1 za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba, v zvezi s katero se zahteva izdaja začasne odredbe, uspešno prestane predhodni preizkus, torej, da niso podani razlogi za njeno zavrženje.

Svetovalni referendum lahko razpiše občinski svet zato, da ugotovi voljo občanov glede določenega vprašanja, o katerem še ni odločil. Zato za ta referendum ni mogoče vložiti zahteve ter tudi za njegov razpis ni mogoče dati pobude volivcem, kot je to predvideno za naknadni referendum.

Sodišče je odločitev župana o zavrnitvi pobude za vložitev zahteve za razpis referenduma razveljavilo in ker tožena stranka ni ravnala v skladu z zakonom (2. odstavek 47. člena ZLS). V kolikor je tožena stranka menila, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z zakonom in s statutom občine, ali da ne vsebuje jasno izraženega vprašanja, ki naj bo predmet referenduma, bi o tem morala obvestiti pobudnika in ga pozvati, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Poziv tožeči stranki, naj pobudo umakne, ni bila v skladu s citirano določbo ZLS.