14. člen ZPPre
(1)Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.
(2)Sodišča so dolžna preiskovalni komisiji predložiti tiste dele svojih spisov, ki se nanašajo tudi na predmet preiskovalne komisije. Če gre za nedokončane zadeve, jih mora preiskovalna komisija čimprej vrniti sodišču.
(3)Organi iz prvega odstavka tega člena, ki nasprotujejo ugoditvi zahteve, ker bi to po njihovem mnenju škodovalo odnosom Republike Slovenije z drugimi državami ali njeni varnosti, so dolžni ugoditi ponovni zahtevi preiskovalne komisije.
- VSL odredba II Kp 35460/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek. Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena. Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sani
- VSRS Sodba I Up 542/2000Vrhovno sodišče RS · 2004
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL odredba II Kp 35460/2015Višje sodišče v Ljubljani · 18. 5. 2016
Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek. Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena. Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sani
- VSRS Sodba I Up 542/2000Vrhovno sodišče RS · 16. 12. 2004
Poročilo o delu zaposlenih, ki ga pripravi delodajalec, samo po sebi ni poseg v ustavne pravice. Prav tako ni poseg v ustavno pravico, če si delodajalec pridobi izpis evidence telefonskih klicev na svojih telefonskih aparatih. Ker tožnik v Poročilu ni obravnavan na podlagi izpisa evidence telefonskih klicev, ki za službene aparate, ki jih ima v uporabi, niti ni bila pridobljena, in ni zajet v prikazu gostote medsebojnih klicev ter v sklepu na podlagi te gostote, s Poročilom v njegove ustavne pravice ni bilo poseženo. Zoper storilce posamičnih dejanj pa ima zagotovljeno drugo sodno varstvo v kazenskem in pravdnem postopku.