Pravilnik o postopku za podelitev patenta

Ta pravilnik določa bistvene elemente in način sestavljanja patentne prijave, deponiranje mikroorganizmov za patentno varstvo mikrobioloških izumov, preizkus patentne prijave, podelitev patenta, dopolnilno in ločeno patentno prijavo, izdajo potrdila o prednostni pravici, postopek v zvezi z dokazilom, postopek za vpis sprememb in postopek v zvezi z ničnostjo patenta.

Ko prijavitelj vloži patentno prijavo pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine (v nadaljnjem besedilu: Urad), se začne postopek za podelitev patenta.

Patentna prijava se vloži pisno, neposredno ali po pošti. Patentna prijava se lahko vloži tudi s telefaksom, vendar mora biti v enem mesecu po vložitvi poslana v obliki, določeni s tem pravilnikom. Patentna prijava je lahko vložena tudi v tujem jeziku, vendar mora biti v roku dveh mesecev po vložitvi prijave Uradu dostavljena prijava, prevedena v slovenski jezik. Na obrazloženo zahtevo sme Urad iz upravičenih razlogov podaljšati rok iz prejšnjega odstavka za največ tri mesece.

Patentna prijava mora vsebovati: 1. zahtevo za podelitev patenta na izpolnjenem obrazcu UVIL P-1; 2. opis izuma v dveh izvodih; 3. patentni zahtevek ali zahtevke (navedbo, kaj je v izumu novo in kaj prijavitelj zahteva, da se zavaruje s patentom) v dveh izvodih; 4. skico (če je potrebna), na katero se sklicujeta opis in patentni zahtevek v dveh izvodih; 5. kratko vsebino bistva izuma (v nadaljnjem besedilu: izvleček) v dveh izvodih; 6. potrdilo o plačilu prijavne pristojbine. Kot patentna prijava se sprejme le vloga, ki vsebuje vsaj po en izvod sestavin iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.

Skupaj s patentno prijavo oziroma v rokih, ki jih določa ta pravilnik, se kot priloga vloži: 1. dokazilo o deponiranju mikroorganizma, če gre za mikrobiološki izum, ki ga ni mogoče drugače opisati; 2. pooblastilo zastopniku, če se vloži prijava po zastopniku; 3. dokazilo o prednostni pravici: a) če se zahteva razstavna oziroma sejemska prednostna pravica iz 47. člena zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu: zakon), se predloži pisno potrdilo, iz katerega je razvidno, da gre za uradno priznano mednarodno razstavo oziroma sejem in da je na tej razstavi oziroma sejmu prijavitelj prvič razstavil izum, za katerega je vložil zahtevo za podelitev patenta; b) če se zahteva unijska prednostna pravica iz 48. člena zakona, se predloži overjen prepis prve prijave; Urad lahko zahteva, da se v določenem roku pošlje dokazilo prevedeno v slovenski jezik; 4. podatke o drugih izumiteljih, če je več izumiteljev; 5. podatke o drugih prijaviteljih, če je več prijaviteljev.

Zahteva za podelitev patenta se vloži na obrazcu UVIL P-1, ki vsebuje: 1. naslov za dopisovanje, ki je praviloma naslov prijavitelja ali njegovega zastopnika oziroma naslov skupnega predstavnika, če je več prijaviteljev in imajo skupnega predstavnika, telefon, telefaks in morebitno šifro akta; 2. podatke o prijavitelju: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo, pri čemer se morajo podatki za pravne osebe ujemati s podatki iz sodnega registra; 3. podatke o morebitnem zastopniku, ki mora biti vpisan v register zastopnikov pri Uradu: priimek in ime oziroma firmo ter registrsko številko zastopnika; 4. podatke o izumitelju: priimek in ime ter naslov, pri katerem zadostuje navedba kraja (ti podatki so obvezni, tudi če izumitelj ne želi biti imenovan); 5. naziv izuma, ki mora informativno in stvarno izraziti tehnično bistvo izuma in ne sme vsebovati izmišljenih ali komercialnih nazivov, znamk, imen, šifer, kratic, ki so v navadi za posamezne proizvode in podobno; 6. podatke o zahtevani prednostni pravici in podlagi zanjo: datum in ime mednarodne razstave ali sejma, če se zahteva razstavna oziroma sejemska prednostna pravica iz 47. člena zakona, oziroma datum, številko in državo prve prijave, če se zahteva unijska prednostna pravica iz 48. člena zakona; 7. dodatne zahteve: označbo, ali je prijava za patent s skrajšanim trajanjem (76. člen zakona), navedbo roka, po katerem se zahteva predhodna objava patenta, če se želi objava prej kot v rednem roku osemnajstih mesecev (drugi odstavek 68. člena zakona), pri čemer rok ne more biti krajši od treh mesecev, označbo, ali se zahteva ločitev iz prejšnje prijave in navedba številke prejšnje prijave, označbo, ali je prijava za dopolnilni patent k temeljnemu patentu ali prijavi in navedba številke temeljnega patenta oziroma temeljni, prijave: 8. izjave: odločbo o nepreklicni izjavi o licenci iz 112. člena zakona in lastnoročni podpis prijavitelja, označbo o izjavi o skupnem predstavniku, kadar je več prijaviteljev in se odločijo za skupnega predstavnika, pri čemer se pri naslovu za dopisovanje vpiše njegov naslov, označbo o izjavi izumitelja, da ne želi biti naveden in lastnoročni podpis izumitelja; 9. podatke o prilogah: število strani opisa izuma. Število strani patentnih zahtevkov in število patentnih zahtevkov, število listov skic. če so te zaradi opisa izuma. potrebne, označbo, ali je priložen izvleček, označbo, ali je priloženo potrdilo o plačilu pristojbine, označbo, ali je priloženo dokazilo o deponiranju mikroorganizma, če gre za mikrobiološki, izum, ki ga ni mogoče opisati označbo, ali je priloženo pooblastilo zastopniku, če se prijava vloži po zastopniku, označbo, ali je priloženo ustrezno dokazilo o prednostni pravici, označbo, ali so priloženi podatki o drugih izumiteljih, če je več izumiteljev, označbo, ali so priloženi podatki o drugih prijaviteljih, če je več prijaviteljev in označbo o drugih prilogah, ki se navedejo; 10. priimek in ime ter podpis prijavitelja ali njegovega zastopnika oziroma če je več prijaviteljev, ki imajo skupnega predstavnika se podpiše skupni predstavnik, če pa je več prijaviteljev, ki nimajo skupnega predstavnika, se podpišejo vsi prijavitelji; če je prijavitelj pravna oseba, je priporočljivo, da se pri podpisu navedeta tudi priimek in ime osebe, ki je za pravno osebo podpisala obrazec. Obrazec UVIL P-1 je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Če predvideni prostor v posamezni rubriki ne zadošča, se zahtevani podatek z označbo rubrike in njeno polno vsebino priloži kot posebna priloga k obrazcu UVIL P-1.

Urad ne preverja točnosti podatkov o izumitelju, navedenih v zahtevi za podelitev patenta.

Opis izuma mora vsebovati: 1. področje tehnike, na katerega se nanaša izum. ob navedbi oznake izuma po mednarodni patentni klasifikaciji (v nadaljnjem besedilu: MPK). če je prijavitelju znana; 2. prikaz problema, ki ga rešuje izum. za katerega se zahteva patentno varstvo: 3. podatke o stanju tehnike oziroma dosedanjih znanih rešitvah in njihovih pomanjkljivostih v obsegu, ki je znan prijavitelju, pri čemer je zaželena navedba patentnih listin in drugih virov, ki se nanašajo na opisano stanje tehnike; 4. opis nove rešitve ali rešitev, ki predstavlja bistvo izuma: 5. opis skic izuma, če obstajajo; 6. način industrijske ali druge uporabe izuma, če ni ta očiten iz opisa ali same narave izuma. Opis izuma mora biti sestavljen na način in po vrstnem redu razlage iz prejšnjega odstavka, razen če zaradi narave samega izuma drugačen način in vrstni red omogočata boljše razumevanje izuma. Opis izuma mora biti v celoti sestavljen tako, da je razumljiv povprečnemu strokovnjaku z zadevnega področja do te mere. da ga lahko uporabi.

Rešitev tehničnega problema, razložena v opisu izuma, mora biti nedvoumna. Vse bistvene značilnosti izuma morajo biti podane tako. da izključijo poljubnost in domneve. Če se izum nanaša na postopek, je treba navesti vse njegove bistvene značilnosti, tako da je v celoti razvidna izvedljivost postopka, ki se dokaže s primeri izvedbe. Če se izum nanaša na konstrukcijo, in je prikazan na skici, se po podrobnem opisu konstrukcijske rešitve s sklicevanjem na skico kot dokaz izvedljivosti opiše tudi način delovanja bistvenih elementov in celotne konstrukcije. Če je več načinov za izvedbo istega izuma (inačic), jih je treba opisati.

Patentni zahtevek mora biti sestavljen tako. da določi izum izključno z njegovimi tehničnimi značilnostmi. Zahtevek je v enem stavku in vsebuje: 1. uvodni del, v katerem se navede naziv izuma, nato tiste tehnične značilnosti, ki v medsebojni kombinaciji pripadajo prejšnjemu stanju tehnike, ki pa so nujne za definiranje značilnosti izuma, za katerega se zahteva varstvo; 2. drugi – karakteristični del zahtevka, pred katerim je izraz "značilen po tem" ali "označen s tem", v katerem so navedene tehnične značilnosti izuma, za katere se v kombinaciji s tehničnimi značilnostmi prejšnjega stanja tehnike iz 1. točke tega odstavka tega člena zahteva patentno varstvo. Urad lahko oceni, da je kot zahtevek v enem stavku šteti tudi zahtevek, ki vsebuje samo drugi karakteristični del. Kadar je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 44. člena zakona (enotnost izuma), sme prijava vsebovati več neodvisnih zahtevkov iste kategorije (proizvod, postopek, naprava, uporaba), če predmeta prijave izuma ni mogoče zajeti z enim zahtevkom. Skupaj z vsakim patentnim zahtevkom, v katerem so navedene bistvene značilnosti izuma (neodvisni zahtevek), se lahko postavi eden ali več odvisnih zahtevkov, ki se nanašajo na specifične značilnosti izuma. Odvisni zahtevek obsega vse značilnosti kakšnega drugega (odvisnega ali neodvisnega) patentnega zahtevka in, če je to mogoče, na začetku navaja na drug patentni zahtevek, nato pa so navedene dodatne značilnosti, za katere se zahteva varstvo. Vsi odvisni patentni zahtevki, ki se sklicujejo na enega ali več prejšnjih patentnih zahtevkov, morajo biti razvrščeni tako, da se lahko določi njihova medsebojna povezava in da se lahko njihov pomen v tej povezavi jasno razloži. Število postavljenih zahtevkov mora ustrezati naravi izuma, za katerega se zahteva varstvo. Če je več zahtevkov, jih je treba oštevilčiti po vrstnem redu z arabskimi številkami. Zahtevki glede tehničnih značilnosti izuma se ne smejo, razen kadar je to nujno, sklicevati na dele opisa ali skice (na primer: "kot je opisano v delu... opisa" ali "kot je to prikazano na sliki... skice") in na komercialne nazive. Če vsebuje patentna prijava skico, se tehnične značilnosti izuma, navedene v zahtevkih, če se s tem poveča njihova razumljivost, označijo s sklicevalnimi oznakami, ki so identične z oznakami na skici, dajo pa se v oklepaj. Sklicevalnih oznak ni mogoče razlagati kot omejitev zahtevka.

Če vsebuje patentna prijava več izumov, se šteje, da so ti tako medsebojno povezani, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel (drugi odstavek 44. člena zakona), če med njimi obstaja tehnična povezava, ki obsega eno ali več enakih ali ustreznih posebnih tehničnih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: enotnost izuma). Izraz "posebne tehnične značilnosti" označuje tiste tehnične značilnosti, ki določajo prispevek, s katerim vsak izmed navedenih izumov kot celota spreminja obstoječe stanje tehnike. Ocena, ali je več izumov medsebojno tako povezanih, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel; ni odvisna od tega, ali so izumi opredeljeni z ločenimi zahtevki ali kot alternative v okviru enega zahtevka.

Delovna površina listov s skico ne sme biti večja od 26,2 x 17 cm. Listi ne smejo imeti narisanih okvirov, ki bi omejevali delovno površino risbe. Robovi so na zgornji strani lista najmanj 2,5 cm, na levi strani 2,5 cm, na desni 1,5 cm in na spodnji strani lista najmanj 1 cm. Na enem listu skice je lahko več slik. Če je ena slika kot celota izdelana na dveh ali več listih, morajo biti deli slik na različnih listih izdelani tako, da se lahko celotna slika sestavi, ne da bi se posamezni deli slike z različnih listov prekrivali. Slike na enem listu morajo biti razporejene druga pod drugo, med seboj jasno ločene, vendar brez večjega vmesnega prostora. Če slike niso tako razporejene, jih je treba prikazati drugo poleg druge, in sicer s prvo sliko na levi strani- lista. Elementi, prikazani na sliki, morajo biti sorazmerni, razen če se nesorazmerja nujna za večjo jasnost slike. Slike je treba oštevilčiti z rastočimi arabskimi številkami, začenši z ena. Grafikoni in diagrami poteka se štejejo za slike. Skica mora biti izdelana s priborom za tehnično risanje, in sicer takole: 1. črte morajo biti debelejše, črne, dobro vidne in neizbrisne, površina med črtami pa se ne sme barvati ali tonirati; 2. prečni prerezi se šrafirajo, kar ne sme zmanjšati vidnosti glavnih črt in sklicevalnih oznak; 3. merilo in jasnost slike morata biti takšna, da se lahko pri fotografski reprodukciji z zmanjšanjem za 2/3 brez težav razpoznajo vse podrobnosti; 4. višina črk in številk ne sme biti manjša od 0,32 cm; 5. vse številke, črke in sklicevalne oznake, ki so na slikah, morajo biti enostavne in jasne, ne smejo biti v oklepajih, podčrtane, obkrožene ipd.; 6. sklicevalne oznake, ki niso v opisu in zahtevkih, ne smejo biti na skici in obratno. Enake značilnosti izuma, označene s sklicevalnimi oznakami, morajo biti v celotni patentni prijavi označene z istimi oznakami; 7. skice ne smejo vsebovati tekstualnih delov, razen kadar je to nujno, kratkih besed kot so "voda", "para", "odprto", "zaprto" in "prerez A-B" ali v primeru blokovnega diagrama in diagrama poteka kratkih ključnih besed, nujnih za razumevanje slik.

Izvleček vsebuje naziv izuma in kratko vsebino bistva izuma, prikazanega v opisu, zahtevkih in na skici. Kratek pregled mora opozoriti na področje tehnike, na katero se nanaša izum, in mora biti sestavljen tako, da omogoči jasno razumevanje tehničnega problema, bistva rešitve ali rešitev problema in glavni način (načine) uporabe izuma. Če je potrebno, se lahko v izvlečku navede kemična formula, ki med vsemi formulami v prijavi najbolje označuje izum. Izvleček ne sme vsebovati navedb v zvezi s poljubnimi lastnostmi in vrednostmi izuma in tudi ne navedb v zvezi s teoretičnimi možnostmi uporabe. Če vsebuje patentna prijava skico, mora prijavitelj navesti skico ali izjemoma več skic, ki jih predlaga za objavo skupaj z izvlečkom. Urad lahko sklene, da objavi eno ali več drugih skic, če meni, da bolje označujejo izum. Vse glavne značilnosti izuma, ki so navedene v izvlečku in ilustrirane s skico, morajo spremljati sklicevalne oznake v oklepaju. Izvleček mora biti sestavljen tako, da lahko učinkom vito rabi kot instrument za preiskovanje na določenem področju tehnike, zlasti pa, da se lahko na njegovi podlagi oceni, ali je potreben vpogled v kompletno patentno prijavo. Če v patentni prijavi ni skice, ima lahko izvleček največ 250 besed, če pa vsebuje patentna prijava tudi skico, ima lahko izvleček največ 150 besed.

Sestavine patentne prijave morajo biti primerne za neposredno fotografsko razmnoževanje, za razmnoževanje Z elektrostatičnim postopkom, za ofsetni tisk in mikrofilmanje v neomejenem številu izvodov. Vsaka sestavina patentne prijave (zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek, izvleček in skica) se mora začeti na novem listu. Listi morajo biti spojeni tako, da se zlahka listajo, izločajo in znova spajajo. Listi so formata A-4 (29,7x21 cm), in sicer iz papirja, ki je bele barve, gladek, brez sijaja,. močan, upogiben in dolgotrajen. Listi morajo biti odporni proti trganju, mečkanju in gubanju. Uporabljati se sme samo ena stran lista. Vsak list se uporablja tako, da sta zgornji in spodnji rob lista krajši strani formata (t. i. "visoki format"). Najmanjši dovoljeni robovi na listih brez skice so na zgornji strani lista 2 cm, na levi strani 2,5 cm, na desni strani 2 cm in na spodnji strani lista 2 cm. Priporočeni največji robovi na listih brez skice so na zgornji strani lista 4 cm, na levi strani 4 cm, na desni strani 3 cm in na spodnji strani lista 3 cm. Ob vložitvi patentne prijave morajo biti robovi na listih popolnoma prazni (čisti). Opis izuma, patentni zahtevki in izvleček morajo biti oštevilčeni z rastočimi arabskimi številkami, ki se napišejo na zgornjo stran lista na sredi, vendar ne na zgornjem robu. Zahteva za podelitev patenta mora biti izpolnjena z tiskalnikom, pisalnim strojem ali tiskanimi črkami; opis izuma, patentni zahtevek in izvleček pa morajo biti izpolnjeni z tiskalnikom ali pisalnim strojem. Le grafični simboli in oznake ter kemične in matematične formule, se lahko, če je to nujno, vpišejo z roko. Višina velikih črk v besedilu ne sme biti manjša od 0,21 cm, odtis črk na listu pa mora biti temne in neizbrisne barve. Presledek med vrstami natipkanega besedila je 1,5 višine velike črke. Zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek in izvleček ne smejo vsebovati risb. V opisu izuma, patentnem zahtevku in izvlečku so lahko kemične in matematične formule, v opisu izuma in izvlečku pa tudi tabele. V patentnem zahtevku so lahko tabele le, če je bistvo samega zahtevka tako, da je zaželena uporaba tabel. Tabele in kemične ali matematične formule so lahko prikazane v "podolžnem formatu", če jih v "visokem formatu" ni mogoče prikazati na zadovoljiv način. Listi, na katerih so tabele in kemične ali matematične formule prikazane v "podolžnem formatu", se postavijo tako, da je glava tabel ali formul na levi strani lista. Vrednosti fizikalnih veličin se obvezno izkazujejo v enotah mednarodnega sistema enot (SI). Za matematične, kemične in molekulske formule in atomske mase se uporabljajo simboli in tehnični izrazi in znaki, ki so sprejeti in običajni na zadevnem področju tehnike. Izrazi, znaki in simboli se morajo dosledno uporabljati v celotnem besedilu patentne prijave. V celotni patentni prijavi ne sme biti nič dopolnjeno, prečrtano ali dopisano med vrstami. Opis izuma, patentni zahtevek oziroma patentni zahtevki in skice morajo biti podpisani.

Prijavitelj, ki se sklicuje na razstavno oziroma sejemsko prednostno pravico, mora vložiti zahtevo za priznanje razstavne oziroma sejemske prednostne pravice v treh mesecih po tem, ko je bila zaprta razstava oziroma sejem, na katero se sklicuje.

Prijavitelj, ki se sklicuje na prednostno pravico iz prve prijave v skladu z 48. členom zakona, mora v obrazcu UVIL P-1 v rubriki "zahtevana prednostna pravica in podlaga" navesti datum vložitve prve prijave in državo, v kateri je bila vložena. Številko, pod katero je bila prva prijava vpisana, lahko pošlje v treh mesecih po vložitvi zahteve za priznanje prednostne pravice. Kot dokazilo o prednostni pravici šteje overjen prepis prve prijave, ki ga je treba v skladu z drugim odstavkom 48. člena zakona poslati Uradu v treh mesecih po vložitvi zahteve za priznanje prednostne pravice. Če v zahtevi za priznanje prednostne pravice prve prijave manjka kakšen podatek, ki se nanaša na zahtevano prednostno pravico (navedba države, datum), ali se ti podatki razlikujejo od podatkov iz priloženega prepisa prvotne prijave, pozove Urad prijavitelja, da v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva, dopolni, potrdi ali spremeni ustrezne podatke v zahtevi za priznanje prednostne pravice. Če vložnik patentne prijave ne ravna po pozivu Urada se šteje, da prednostna pravica ni bila zahtevana.

Prijavitelj se lahko sklicuje na večkratno prednostno pravico, ki temelji na različnih prejšnjih prijavah, vloženih v eni ali več državah. Pri sklicevanju na večkratno prednost se roki, ki tečejo od datuma prednosti, štejejo od datuma najstarejše prednosti.

Če se zahteva ena ali več prednosti za patentno prijavo, pokriva prednostna pravica samo tiste elemente prijave, ki so vsebovani v prijavi ali prijavah, katerih prednost se zahteva. Če v patentnih zahtevkih, navedenih v prvi prijavi, ni določenih značilnosti izuma, za katere se zahteva prednost, je za priznanje prednosti dovolj, da vse listine prejšnje prijave natančno odkrijejo te značilnosti.

Patentna prijava ne sme vsebovati: 1. navedb ali risb v nasprotju z zakonom in moralo: 2. navedb, ki omalovažujejo proizvode ali postopke katerekoli tretje osebe ali kakovost in pomen prijave oziroma patenta te osebe. Primerjava s prejšnjim stanjem tehnike se sama po sebi ne šteje za omalovaževanje; 3. navedb, ki očitno niso pomembne in potrebne. Če vsebuje patentna prijava navedbe ali risbe iz 1. točke prvega odstavka tega člena, jih Urad pri objavi izpusti in opozori na mesto in število izpuščenih besed ali risb. Če vsebuje patentna prijava navedbe iz 2. točke prvega odstavka tega člena, jih lahko Urad pri objavi izpusti. Urad opozori na mesto in število izpuščenih besed in na zahtevo pošlje kopijo izpuščenih delov besedila.

Določbe 8., 9., 10., 12., 13., 14. in 19. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za kasnejše vloge, s katerimi se nadomestijo bistvene sestavine patentne prijave. Te vloge se pošiljajo Uradu enako kot patentna prijava. Vse vloge, ki se naknadno pošljejo v zvezi s patentno prijavo, morajo biti podpisane in označene s številko patentne prijave (v nadaljnjem besedilu: P – številka). Če vloga ni podpisana, Urad pozove zainteresirano stranko, da jo podpiše v primernem roku, šteto od dneva vročitve poziva. Če je vloga podpisana, v tem roku, velja zanjo datum, ko je bila prejeta. V nasprotnem primeru se šteje, da ni bila vložena. Naknadno vložene listine, ki se sporočajo tretjim osebam ali ki so v zvezi z dvema ali več patentnimi prijavami, je treba vložiti v številu, ki ustreza številu oseb, ki se jim sporočajo, oziroma številu prijav, na katere se nanašajo. Če zainteresirana stranka kljub zahtevi Urada ne pošlje potrebnega števila izvodov listin, se manjkajoči izvodi zagotovijo na stroške zainteresirane stranke.

Če se pri mikrobiološkem izumu pojavi mikroorganizem, ki ni dostopen javnosti, in ga v patentni prijavi ni mogoče opisati, kako ga lahko strokovnjak brez dodatnega inventivnega napora proizvede, se šteje, da je izum opisan dovolj jasno in popolno po drugem odstavku 52. člena zakona šele, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. če je bil vzorec mikroorganizma deponiran pri priznani depozitni ustanovi iz 24. člena tega pravilnika najpozneje na dan vložitve patentne prijave; 2. če vsebuje patentna prijava vse podatke o mikroorganizmu, ki so znani prijavitelju; 3. če so v patentni, prijavi navedeni naziv in naslov depozitne ustanove, uradna številka, pod katero je depozit vpisan, in datum deponiranja. Podatki iz 3. točke prejšnjega odstavka se lahko pošljejo naknadno: 1. v treh mesecih po tem, ko je bila vložena zahteva za priznanje prednostne pravice; 2. do dneva, ko se vloži zahteva, da se prijava objavi prej (drugi odstavek 68. člena zakona). Šteje se rok iz tega odstavka, ki prvi poteče.

Od dneva, ko se objavi patentna prijava, je deponirani vzorec mikroorganizma na zahtevo dostopen vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za delo z mikroorganizmi. Dostopnost mikroorganizma je v tem, da se vsakomur, kdor ga zahteva, izda pod naslednjimi pogoji: 1. da je zahteva poslana Uradu v dveh izvodih na obrazcu, ki ga predpiše Urad; 2. da je Urad na zahtevi potrdil, da je vložena patentna prijava, v kateri se je prijavitelj skliceval na depozit mikroorganizma, in da ima vložnik zahteve pravico zahtevati, da se mu izda vzorec mikroorganizma; 3. da je vložnik zahteve prevzel obveznost do vložnika patentne prijave, da ne bo omogočil, da bi zahtevani vzorec deponiranega mikroorganizma postal dostopen tretjim osebam, preden ne poteče rok trajanja veljavnosti patenta. Urad pošlje depozitni ustanovi in prijavitelju ali nosilcu patenta kopijo zahteve vložnika s potrdilom, da je vložena patentna prijava, ki se nanaša na deponirani mikroorganizem, in da ima vložnik zahteve pravico dobiti vzorec mikroorganizma.

Če vzorec mikroorganizma ni več dostopen pri ustanovi, v kateri je bil deponiran, in ni prenesen v kakšno drugo priznano depozitno ustanovo, pri kateri bi bil dostopen, se šteje, da izum v patentni prijavi ni opisan po drugem odstavku 52. člena zakona. Ne šteje se, da so nastopile pravne posledice nedostopnosti deponiranega mikroorganizma, če so izpolnjeni pogoji: 1. če deponent v treh mesecih od dneva, ko je prejel obvestilo depozitne ustanove, da je postal prvotno deponirani mikroorganizem nedostopen, znova deponira vzorec tega mikroorganizma; 2. če deponent pri ponovnem deponiranju priloži podpisano izjavo, da je ponovno deponirani mikroorganizem enak tistemu, ki je bil prej deponiran; 3. če Urad v štirih mesecih po ponovnem deponiranju prejme izvod potrdila o deponiranju vzorca mikroorganizma, ki ga izda depozitna ustanova in ki vsebuje številko patentne prijave oziroma patenta, na katerega se nanaša depozit. Če je razlog nedostopnosti mikroorganizma njegova nevitalnost, ga je treba znova deponirati pri isti depozitni ustanovi, pri kateri je bil prej deponiran, če pa je razlog drugačen, se sme mikroorganizem deponirati tudi pri kakšni drugi depozitni ustanovi. Če je depozitna ustanova, pri kateri je bil mikroorganizem prvotno deponiran, izgubila status priznane depozitne ustanove ali če kot depozitna ustanova neha delovati na področju konkretne vrste mikroorganizmov ali pa popolnoma, deponent pa v šestih mesecih ni bil obveščen o nastali spremembi, se trimesečni rok iz 1. točke drugega odstavka tega člena šteje od dneva objave te spremembe v uradnem glasilu Urada.

Za postopek patentnega varstva mikrobioloških izumov so ko depozitne ustanove priznane: 1. ustanove, ki: a) trajno obstajajo; b) imajo ustrezne kadre in opremo za izvrševanje nalog, določenih s tem pravilnikom; c) delajo nepristransko in objektivno; č) so za depozit dostopne vsem deponentom pod enakimi pogoji; d) sprejemajo v depozit vse ali samo določene vrste mikroorganizmov, preizkušajo njihovo vitalnost in jih hranijo; e) so zmožne, da izdajo deponentu potrdila, določena s tem pravilnikom, pošiljajo vzorce vsakega deponiranega mikroorganizma v skladu s pogoji in postopkom, predvidenim s tem pravilnikom in varujejo tajnost podatkov, ki so med postopkom patentiranja izuma uradna tajnost; 2. ustanove, ki imajo tak status na podlagi meddržavnega sporazuma med Republiko Slovenijo in drugo državo; 3. ustanove, ki so kot take določene z mednarodnimi sporazumi, h katerim je pristopila Republika Slovenija. V uradnem glasilu Urada se. objavi seznam priznanih depozitnih ustanov in njihove sklepe glede višine plačila za delo, ki ga opravljajo v zvezi z deponiranjem, mikroorganizmov za postopek patentiranja.

Po prejemu vloge, s katero se zahteva podelitev patenta, Urad takoj ugotovi, ali vsebuje vloga vse sestavine iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika. Če vloga vsebuje vse sestavine iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, se sprejme in obravnava kot patentna prijava. Na prijavi se zaznamujeta datum in zaporedna številka prejema patentne prijave, nato se prijava vpiše v register patentnih prijav. Prijavitelju se pošlje potrdilo iz tretjega odstavka 44. člena zakona. Tudi prijavitelj, ki osebno vloži prijavo, prejme potrdilo iz tretjega odstavka 44. člena zakona po pošti, lahko pa zahteva, da mu Urad izda potrdilo o prejeti vlogi.

Če vloga ne vsebuje vseh sestavin iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, se ne sprejme in ne obravnava kot patentna prijava. Urad na vlogi označi, da ni bila sprejeta kot patentna prijava, nato jo v celoti vrne vložniku: Če vsebuje prijava sestavine iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, ne vsebuje pa vseh z zakonom oziroma s tem pravilnikom zahtevanih sestavin, obvesti Urad prijavitelja o ugotovljenih pomanjkljivostih in ga pozove, naj dopolni prijavo. Urad določi prijavitelju, rok za dopolnitev prijave, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva. Na obrazloženo zahtevo prijavitelja sme Urad iz upravičenih razlogov podaljšati rok iz prejšnjega odstavka za največ tri mesece. Za vse prijave, v katerih so vse pomanjkljivosti odpravljene v roku iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se prizna datum vložitve prve prijave. Če prijavitelj v roku iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ne odpravi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, Urad s sklepom zavrže prijavo.

Če vloga, vložena v tujem jeziku, s katero se zahteva podelitev patenta, izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, se vpiše v register patentnih prijav z datumom, ko je bila vložena. Če prijava ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se prijava s sklepom zavrže.

O patentnih prijavah se vodi register patentnih prijav, v katerega se vpišejo: 1. P – številka; 2. datum vložitve prijave; 3. naslov za dopisovanje, telefon, telefaks in morebitna šifra akta; 4. podatki o prijavitelju: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firma in njen sedež, če gre za pravno osebo; 5. podatki o morebitnem zastopniku: priimek in ime oziroma firma ter registrska številka zastopnika; 6. podatki o izumitelju: priimek in ime ter naslov ter morebitna označba, da izumitelj ne želi biti naveden; 7. naziv izuma; 8. oznaka izuma po MPK; 9. podatki o zahtevani prednostni pravici: datum in ime razstave ali sejma, če je. bila zahtevana razstavna oziroma sejemska prednostna, pravica, oziroma datum, številka in država prve prijave, če je bila zahtevana unijska prednostna pravica; 10. označba, ali je prijava za patent s skrajšanim trajanjem; 11. podatki o zahtevani predhodni objavi patenta; 12. označba, ali je prijava izločena iz prejšnje prijave in P – številka prejšnje prijave; 13. označba, ali je prijava za dopolnilni patent k temeljnemu patentu ali temeljni prijavi, in P – številka temeljnega patenta oziroma temeljne prijave; 14. označba o nepreklicni izjavi o licenci ob prijavi patenta; 15. podatki o dopolnjevanju patentne prijave; 16. podatki o tem, kako se je končal postopek, datum objave patentne prijave in registrska številka patenta; 17. podatki o plačanih pristojbinah; 18. podatki o spremembah.

Če Urad ugotovi, da je bila vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega podstavka 4. člen a tega pravilnika, pomotoma vpisana v register patentnih prijav, sprejme sklep o njenem izbrisu in jo izbriše iz registra patentnih prijav. V obrazložitvi sklepa iz prejšnjega odstavka se prijavitelja opozori na pomanjkljivosti v vlogi, ki jih mora odpraviti, da bi bila vloga sprejeta kot patentna prijava in kot taka vpisana v register patentnih prijav.

Najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve prijave Urad ugotovi: 1. ali zahteva za podelitev patenta izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega pravilnika; 2. ali je bila prijava, če je prijavitelj tuja oseba, vložena po pooblaščencu, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem in je vpisan v register zastopnikov pri Uradu; 3. ali so sestavine prijave sestavljene v skladu z 8., 9., 10. ter 12., 13. in 14. členom tega pravilnika; 4. ali je za vsak izum vložena posebna prijava, če prijava na prvi pogled ne izpolnjuje pogojev enotnosti izuma iz drugega odstavka 44. člena zakona; 5. ali predmet patentne prijave na prvi pogled kaže, da ne izpolnjuje pogojev za patentiranje; 6. ali je patentna prijava v očitnem nasprotju z 8. ali 12. členom zakona (69. člen zakona); 7. ali je patentna prijava klasificirana v skladu s strasbourškim sporazumom o mednarodni patentni klasifikaciji.

Če Urad v preizkusu iz prejšnjega člena ugotovi pomanjkljivosti, pozove prijavitelja, da. jih najkasneje v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev, odpravi. Na obrazloženo zahtevo prijavitelja sme Urad iz upravičenih razlogov podaljšati rok iz prejšnjega odstavka za največ tri mesece. Opis izuma, patentni zahtevek, izvleček in skica se smejo popraviti, spremeniti in dopolniti samo toliko, da se odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene v predhodnem postopku. Če Urad ugotovi, da prijavitelj ni v določenem roku odpravil vseh pomanjkljivosti, ugotovljenih po preizkusu iz 1., 2., 3. in 4. točke 30. člena tega pravilnika, s sklepom zavrže patentno prijavo, v primeru iz 5. in 6. točke 30. člena tega pravilnika pa z odločbo zavrne to zahtevo.

Ko Urad ugotovi, da so v skladu z zakonom in tem pravilnikom izpolnjeni pogoji za podelitev patenta, sprejme sklep o objavi patentne prijave v uradnem glasilu Urada, s katerim pozove prijavitelja naj v roku dveh mesecev od dneva vročitve poziva plača pristojbino za objavo patentne prijave v uradnem glasilu Urada, tiskanje patentnega spisa in za izdajo listine o patentu ter predloži potrdilo o plačilu vseh pristojbin. Če prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne plača in ne predloži potrdila o plačilu vseh pristojbin iz prejšnjega odstavka, se prijava s sklepom zavrže in se ne objavi v uradnem glasilu Urada.

Po preteku osemnajstih mesecev od datuma, ko je bila vložena prijava oziroma od datuma, ko je bila zahtevana prednostna pravica, se v uradnem glasilu Urada objavi patentna prijava, in sicer: l. P – številka; 2. datum vložitve prijave; 3. podatki o prijavitelju patenta: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firma in njen sedež, če gre za pravno osebo; 4. podatki o morebitnem zastopniku: priimek in ime oziroma firma ter registrska številka zastopnika; 5. podatki o izumitelju: priimek in ime ter naslov oziroma navedba, da izumitelj ne želi biti naveden; 6. naziv izuma; 7. oznaka po MPK; 8. podatki o zahtevani prednostni pravici: datum in ime razstave ali sejma, če je bila zahtevana razstavna oziroma sejemska prednostna pravica, oziroma datum, številka in država prve prijave, če je bila zahtevana unijska prednostna pravica; 9. navedba, ali je prijava za patent s skrajšanim trajanjem; 10. navedba roka, v katerem je bila zahtevana predhodna objava; 11. številka prvotne prijave, če je bila prijava izločena; 12. številka temeljne prijave ali temeljnega patenta, če je prijava za dopolnilni patent; 13. skica, ki pojasnjuje bistvo izuma; 14. izvleček.

Z dnevom objave patentne prijave se podeli patent in izda odločba o podelitvi patenta.

Po objavi patentne prijave je predmet prijave obsežen s stanjem tehnike v skladu z drugim odstavkom 9. člena zakona. Vpogled v patentni spis (v patente) je možen v za to določenem prostoru Urada. Predmet patentne prijave, ki je bila po pomoti Urada objavljena v uradnem glasilu Urada ali je postala kako drugače dostopna javnosti, se ne obseže s stanjem tehnike.

Podatki iz odločbe o podelitvi patenta se vpišejo v patentni register, podatki iz odločbe o zavrnitvi zahteve -za podelitev patenta pa v register patentnih prijav.

V patentni register vpiše Urad: 1. registrsko številko patenta; 2. datum vložitve prijave; 3. datum objave prijave; 4. številko in datum odločbe o podelitvi patenta ter datum objave podatkov o patentu; 5. datum vpisa v register; 6. podatke o nosilcu: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo; 7. podatke o morebitnem zastopniku: priimek in ime oziroma firmo ter registrsko številko zastopnika; 8. podatke o izumitelju: priimek in ime ter naslov oziroma navedbo, da izumitelj ne želi biti naveden; 9. naziv izuma; 10. oznako izuma po MPK; 11. podatke o. priznani prednostni pravici; datum in ime razstave ali sejma, če je bila priznana razstavna oziroma sejemska prednostna pravica, oziroma datum, številka in država prve prijave, če je bila priznana unijska prednostna pravica; 12. navedbo, ali gre za patent s skrajšanim trajanjem; 13. podatek o zahtevani predhodni objavi; 14. številko prvotne prijave, če je bila prijava izločena; 15. številko temeljne prijave ali temeljnega patenta, če je bila prijava za dopolnilni patent. 16. datum, do katerega velja patent, oziroma datum, do katerega je treba predložiti dokazilo iz 71. člena zakona. V patentni register se vpisujejo tudi: 1. podatki o spremembah, ki se nanašajo na patent: prenos pravic, licenca (čas trajanja, obseg, vrsta in pridobitelj licence), zastavna pravica in druge spremembe, ki so pomembne za pravni status patenta; 2. podatki o spremembah, ki se nanašajo na nosilca patenta, kot so: sprememba imena oziroma firme, sprememba naslova oziroma sedeža in druge spremembe, ki se nanašajo na pravni status nosilca patenta; 3. podatki o plačanih pristojbinah za vzdrževanje veljavnosti patenta; 4. podatki o ugotovitveni odločbi, izdani na podlagi predloženega dokazila, da izum izpolnjuje pogoje za patentiranje; 5. podatki o morebitnih sodnih sporih v zvezi s sodnim varstvom in ničnostjo patenta ter zahtevo za podelitev prisilne licence; 6. podatki o prenehanju veljavnosti patenta (pravna podlaga in datum prenehanja). Vsakdo lahko po plačilu ustrezne pristojbine dobi izpis iz registra patentov. Po vpisu patenta v register patentov se v uradnem glasilu Urada objavi: 1. registrska številka patenta; 2. številka in datum odločbe o podelitvi; 3. datum vpisa v register patentov; 4. podatki o priznani prednostni pravici: datum in ime razstave ali sejma, če je bila priznana razstavna oziroma sejemska prednostna pravica, oziroma datum, številka in država prve prijave, če je bila priznana unijska prednostna pravica.

Po vpisu v register se izda listina o patentu, ki vsebuje: 1. registrsko številko patenta; 2. podatke o nosilcu: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo; 3. podatke o izumitelju: priimek in ime ter naslov; 4. naziv izuma; 5. datum vložitve prijave; 6. datum priznane prednostne pravice; 7. številka in datum odločbe o podelitvi; 8. datum objave prijave; 9. datum objave patenta; 10. datum vpisa patenta v register; 11. datum izdaje listine; 12. navedba, ali je bila ob dnevu izdaje listine izdana ugotovitvena odločba iz 73. člena zakona. K listini o patentu se priloži patentni spis. Če je bila ob izdaji listine o patentu izdana ugotovitvena odločba iz 73. člena zakona, se ta ugotovitvena odločba priloži k patentnemu spisu.

Če je bil ustavljen postopek s temeljno patentno prijavo, lahko prijavitelj dopolnilne patentne prijave, razen če se odreče temeljni patentni prijavi, v treh mesecih po vročitvi sklepa, s katerim je bil ustavljen postopek v zvezi s temeljno patentno prijavo, predlaga, naj se ugotovi, da je dopolnilna prijava postala temeljna patentna prijava. Če je dopolnilna patentna prijava povezana s temeljnim patentom, temeljni patent pa neha veljati, lahko prijavitelj v treh mesecih po prenehanju veljavnosti temeljnega patenta predlaga, naj se ugotovi, da je dopolnilna patentna prijava postala temeljna prijava. Če prijavitelj v primerih iz prejšnjih odstavkov v predpisanem roku ne predlaga, naj se ugotovi, da je dopolnilna prijava postala temeljna, se postopek z dopolnilno prijavo ustavi.

Prijavitelj prvotne patentne prijave lahko vloži prijavo, izločeno iz prvotne patentne prijave. Ločene patentne prijave ni mogoče vložiti po preteku treh mesecev od vložitve prvotne prijave.

Na zahtevo prijavitelja izda Urad potrdilo o prednostni pravici. Zahteva za izdajo potrdila iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati: 1. opis izuma, ki je istoveten z opisom v patentni prijavi; 2. patentni zahtevek, ki je istoveten s patentnim zahtevkom v prijavi; 3. skico, ki je istovetna s skico v patentni prijavi (če je v prijavi skica); 4. potrdilo o plačilu pristojbine.

Potrdilo o prednostni pravici vsebuje: 1. navedbo, da so podatki v tem potrdilu istovetni s podatki v prijavi: 2. P – številko; 3. datum vložitve prijave: 4. podatke o prijavitelju: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo; 5. naziv izuma; 6. opis izuma, ki je istoveten z opisom v prijavi; 7. patentni zahtevek, ki je istoveten s patentnim z zahtevkom v prijavi; 8. skico, ki je istovetna s skico v prijavi (če je v prijavi skica).

Najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta mora. nosilec patenta ali nosilec izključne pravice iz patenta Uradu predložiti pisno dokazilo iz 71. člena zakona, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena zakona. Nosilec patenta ali nosilec izključne pravice iz patenta mora skupaj s pisnim dokazilom iz prvega odstavka tega člena in potrdilom o plačilu pristojbine predložiti tudi prevod tega dokazila iz tujega jezika v slovenski jezik, in sicer: 1. s pisnim dokazilom iz 1. točke 72. člena zakona -prevod patentnih zahtevkov iz predloženega dokazila. Urad pa lahko zahteva, da se v roku enega meseca predloži prevod celotnega dokazila; 2. s pisnim dokazilom iz 2. točke 72. člena zakona -celotni prevod predloženega dokazila. Če nosilec patenta oziroma nosilec izključne pravice iz patenta predloži zgolj neprevedeno dokazilo iz prvega odstavka tega člena ali ne priloži potrdila o plačani pristojbini. Urad pozove nosilca patenta oziroma nosilca izključne pravice iz patenta, da v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva pošlje zahtevani prevod oziroma potrdilo o plačilu pristojbine. Če nosilec patenta oziroma nosilec izključne, pravice iz patenta predloži dokazilo iz prvega odstavka tega člena, pa v roku iz tretjega odstavka tega člena ne pošlje zahtevanega prevoda iz drugega odstavka tega člena ali v danem roku iz tretjega odstavka tega člena ne pošlje potrdila o plačilu pristojbine, se šteje, kot da nosilec patenta oziroma nosilec izključne pravice iz patenta ni predložil dokazila iz prvega odstavka tega člena.

Po prejemu dokazila iz prvega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika, prevoda tega dokazila in potrdila o plačilu pristojbine Urad primerja vsebino in obseg patentnih zahtevkov v dokazilu z vsebino in obsegom patentnih zahtevkov v patentu ter na podlagi tega izda eno od odločb iz 73. člena zakona. Če Urad na podlagi preizkusa iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da vsebina in obseg patentnih zahtevkov v dokazilu sovpadata z zahtevki v patentu, izda ugotovitveno odločbo, da izum po zadevnem patentu izpolnjuje vse pogoje iz 8., 9. in člena zakona ter da tem pogojem v celoti ustreza patentni zahtevek ali patentni zahtevki. Če Urad na podlagi preizkusa iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da se vsebina in obseg patentnih zahtevkov v dokazilu in patentu razlikujeta in da patentni zahtevki v patentu le delno izpolnjujejo ali celo sploh ne izpolnjujejo pogojev iz 8., 9. in 11. člena zakona, Urad ustrezno zoži patentne zahtevke oziroma izda odločbo, š katero se patent razglasi za ničnega, v skladu z 2. oziroma 3. točko 73. člena zakona. Preden izda odločbo iz drugega odstavka tega člena obvesti Urad nosilca patenta oziroma nosilca izključne pravice iz patenta o zoženi vsebini besedila patentnega zahtevka oziroma o odločitvi, da se patent razglasi za ničnega, in ga pozove, naj se v roku treh mesecev od dneva vročitve poziva o tem izjavi. Če nosilec patenta oziroma nosilec izključne pravice iz patenta v roku treh mesecev od dneva vročitve poziva ne odgovori ali v odgovoru ne navede zadostnih dokazov, izda Urad bodisi ugotovitveno odločbo iz 2. točke 73. člena zakona, s katero zoži obseg nadaljnje veljavnosti patenta, bodisi odločbo o razglasitvi ničnosti patenta iz 3. točke 73. člena zakona. Če v odgovoru navedeni dokazi zadostujejo za spremembo odločitve Urada v prid nosilca patenta oziroma nosilca izključne pravice iz patenta. Urad svojo odločitev ustrezno spremeni.

Ugotovitvena odločba oziroma odločba o razglasitvi ničnosti, če izum ob dnevu vložitve patentne prijave ni izpolnjeval pogojev za patentno varstvo, ki je izdana na podlagi pisnega dokazila iz prvega odstavka 43. člena tega pravilnika, se vpiše v patentni register in objavi v uradnem glasilu Urada.

V register patentnih prijav oziroma patentni register se vpišejo spremembe kot so: sprememba imena oziroma firme in sprememba naslova oziroma sedeža prijavitelja oziroma nosilca patenta, prenos pravice, odstop pravice uporabe (licenca), prejem pisnega dokazila iz 71. člena zakona, prejem morebitne sodne odločbe po končanem postopku v zvezi z ničnostjo patenta, sodnim varstvom in zahtevo za podelitev prisilne licence ter druge spremembe.

Zahteva za vpis spremembe v ustrezni register mora vsebovati: 1. navedbo registra, v katerega naj se vpišejo spremembe; 2. številko prijave oziroma številko listine; 3. podatke o prijavitelju oziroma nosilcu patenta: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo; 4. podatke o vložniku zahteve: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo; 5. podatke o morebitnem zastopniku: priimek in ime ter registrska številka zastopnika; 6. navedbo spremembe in njen opis; 7. priimek in ime ter podpis prijavitelja ali njegovega zastopnika oziroma če je več prijaviteljev, ki imajo skupnega predstavnika, se podpiše skupni predstavnik, če pa je več prijaviteljev, ki nimajo skupnega predstavnika, se podpišejo vsi prijavitelji; če je prijavitelj pravna oseba, je priporočljivo, da se pri podpisu navedeta tudi priimek in ime osebe, ki je za pravno osebo podpisala obrazec. Skupaj z zahtevo za vpis spremembe iz prvega odstavka tega člena se pošlje: 1. pooblastilo zastopniku, če se zahteva vloži po zastopniku 2. ustrezno dokazilo o pravni podlagi za vpis spremembe; 3. potrdilo o plačilu ustrezne pristojbine. Pogodba ali javna listina, s katero se dokazuje pravna podlaga spremembe, katere vpis v register se zahteva, se pošlje v izvirniku ali overjeni kopiji, v celoti ali v delu, iz katerega jasno izhaja, da je sprememba opravljena. Kolikor je pogodba ali javna listina v tujem jeziku, lahko Urad zahteva, da se v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva predloži overjen prevod v slovenskem jeziku.

Če je zahteva za vpis spremembe sestavljena v skladu s tem pravilnikom in če izpolnjuje z zakonom določene pogoje, izda Urad odločbo o vpisu spremembe v register patentnih prijav oziroma register patentov in vpiše spremembo v ustrezen, register. Sprememba v registru patentov se objavi v uradnem glasilu Urada.

Če zahteva za vpis spremembe ni sestavljena v skladu s tem pravilnikom, pozove Urad vložnika, naj jo v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva dopolni. Če vložnik zahteve za vpis spremembe v roku iz prvega odstavka tega člena ne ravna po pripombah Urada, se zahteva za vpis spremembe s sklepom zavrže.

Če pogodba ali javna listina, s katero se dokazuje pravna podlaga spremembe, ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, ali če se podatki iz zahteve za vpis spremembe ne ujemajo s podatki v ustreznem registru, pozove Urad vložnika zahteve, naj se v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva izjavi o razlogih, zaradi katerih ni mogoče vpisati spremembe. Če se vložnik zahteve v roku iz prvega odstavka tega člena ne izjavi o razlogih, zaradi katerih ni mogoče vpisati spremembe, ali ne navede novih dejstev in ne predloži novih dokazov, Urad z odločbo zavrne zahtevo za vpis spremembe.

V register patentnih prijav oziroma patentni register se vpiše navedba, ali je licenca izključna ali neizključna, če je vrsta licence določena s pogodbo. Licenca patentne prijave oziroma licenca patenta se vpiše v ustrezni register kot podlicenca, če jo je dal pridobitelj licence, ki je vpisana v ustrezen register.

Urad vpiše v register patentov pravnomočno sodbo, s katero sodišče ugotovi ničnost patenta, in izda odločbo, s katero se sodba izvrši.

V uradnem glasilu Urada se objavijo podatki iz odločbe o razglasitvi ničnosti patenta: 1. registrska številka patenta; 2. datum vpisa v register; 3. podatki o nosilcu patenta: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firma in njen sedež, če gre za pravno osebo; 4. številka in datum odločbe o razglasitvi patenta za ničnega; 5. navedba, ali se odločba o podelitvi patenta razglaša za nično v celoti ali delno.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku za podelitev patenta (Uradni list RS, št. 20/92).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 304-63/93-1 Ljubljana, dne 28. julija 1993. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc l. r. Priloga: Zahteva za podelitev patenta