83. člen ZSDU

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, da predlagatelj (svet delavcev) na podlagi izglasovane nezaupnice ne more doseči sodnega odpoklica delavske direktorice.

Iz prvega odstavka 82. člena ZSDU izhaja, da je za imenovanje delavskega direktorja pristojen nadzorni svet, svet delavcev pa je le upravičen predlagatelj kandidata za delavskega direktorja. Iz smiselne uporabe te določbe izhaja pravilo, da je za odpoklic delavskega direktorja pristojen nadzorni svet, svet delavcev pa je le upravičen predlagatelj odpoklica. Ni utemeljena smiselna uporaba določb 83. člena ZSDU, po kateri bi delovno sodišče v kolektivnem delovnem sporu lahko odpoklicalo delavskega direktorja. Imenovanje delavskega direktorja s strani sodišča je pogojeno z neuspešno drugo fazo, tj. z neuspelo določitvijo skupnega kandidata oziroma z neuspelim imenovanjem kandidata, katerega je v medsebojnem usklajevanju skupno predlagal odbor, ki se je v ta namen posebej oblikoval iz predstavnikov lastnika in sveta delavcev. V primeru odpoklica delavskega direktorja pa druge faze že po naravi stvari ni mogoče izvesti.

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti. Iz določbe 53. člena ZSDU iz

Predlagani kandidat je član nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, zaradi česar ne more biti istočasno imenovan za delavskega direktorja kot člana uprave nasprotnega udeleženca.

Sodišče v kolektivnem delovnem sporu po 3. odst. 83. čl. ZSDU za imenovanje delavskega direktorja na predlog sveta delavcev ne more presojati primernosti predlagane kandidatke za delavskega direktorja, ampak mora kandidatko imenovati, saj bi lahko zahtevek zavrnilo le, če kandidatka ne bi izpolnjevala pogojev, ki so predvideni v ZGD-1.

Svet delavcev lahko zahteva sodno imenovanje delavskega direktorja, če predhodni postopek, predviden v določbah 82. in 83. člena ZSDU, ni privedel do imenovanja delavskega direktorja, in sicer tudi v primeru, če niti ni prišlo do predloga skupnega kandidata na odboru nadzornega sveta in je zato svet delavcev vztrajal pri istem kandidatu za delavskega direktorja. Pogoj za postopek pred sodiščem ni predlaganje skupnega kandidata (s strani odbora nadzornega sveta), prav tako pa zakon ne določa, da bi sodišče lahko imenovalo delavskega direktorja le v primeru, če svet delavcev ne bi predlagal prvotnega kandidata, ki ga je nadzorni svet predhodno že zavrnil. Določbo 255. člena ZGD-1 je treba upoštevati tudi v primeru imenovanja delavskega direktorja, saj ZGD-1 oziroma ZSDU ne izključujeta njene uporabe. Ker je bila predlagana kandidatka v času predlaganja s strani sveta, odločanja nadzornega sveta in odločanja sodišča še vedno članica nadzornega sveta, ni bilo zakonske podlage za istočasno imenovanje delavske direktorice kot članice uprave nasprotnega udeleženca.

Določba 3. odst. 255. člena ZGD-1 o nezdružljivosti funkcije člana nadzornega sveta in člana uprave delniške družbe ne pomeni, da član nadzornega sveta ne more kandidirati za funkcijo direktorja (člana uprave) iste družbe. Bistveno je le, da tak kandidat istočasno ne opravlja obeh funkcij in da ne odloča o svojem imenovanju. Za direktorja je lahko imenovan, funkcije pa ne more nastopiti, dokler mu ne preneha funkcija člana nadzornega sveta.

V primeru neimenovanja delavskega direktorja s strani nadzornega sveta d.d., je predviden poseben postopek za imenovanje skupnega kandidata pred odborom skupščine in ne pred odborom nadzornega sveta. Če nadzorni odbor z večino glasov prisotnih članov ne imenuje delavskega direktorja, se mora oblikovati poseben organ skupščine, ki mora biti sestavljen iz predsednika skupščine in enakega števila predstavnikov lastnikov, ki so imenovani izmed članov skupščine, ter predstavnikov delavcev - članov sveta delavcev (2. odstavek 83. člena ZSDU). Ker stranki nista oblikovali pravilnega odbora za predlaganje skupnega kandidata za delavskega direktorja, nista začeli izvajati ustreznega postopka. Zato iz tega razloga niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo po 3. odstavku 83. člena ZSDU, ne pa iz razloga, da skupni odbor za oblikovanje predloga skupnega kandidata za delavskega direktorja po 1. odstavku 83. člena ZSDU sploh ni bil imenovan, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

Delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za rešitev spora, ko je postopek sprožila skupina delavcev ter se spor nanaša na statusna vprašanja, delavci pa se čutijo prizadete pri uveljavljanju pravice do sodelovanja pri upravljanju. V obravnavanem primeru se zadeva ne nanaša na spor iz 4. in 6. člena ZDSS, pa tudi ZSDU ne določa sodnega varstva za spor, ki so ga sprožili delavci.