106. člen ZSDU

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti. Iz določbe 53. člena ZSDU iz

Za odločanje o sklepu tožene stranke Univerze A., s katerim je ta odločila, da se razveljavijo vsa volilna opravila in se ustavi postopek volitev kandidata za predlog rektorju Univerze A. Za imenovanje dekana Univerze A., ni predvidena pristojnost niti upravnega niti delovnega sodišča ali katerega drugega sodišča. Z izpodbijanim sklepom, se je želelo urejati vprašanja internega delovanja znotraj fakultete, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s Statutom, Pravili FHŠ in drugimi internimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in fakultete po načelih avtonomije.

Obravnavni spor se nanaša na vprašanja notranjega oziroma internega delovanja znotraj fakultete, konkretno na vprašanja, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje drugega odstavka 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in visokošolski zavodi po načelih avtonomije. Predmet spora je tudi kadrovsko in upravljavsko vprašanje ter razmerje med pristojnostmi rektorja državne univerze in člani akademskega zbora ter senata članice državne univerze, kar pa so vse vprašanja avtonomnega oziroma samostojnega urejanja notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZViS. ZViS in tudi katerikoli drug zakon pa ne določajo oziroma ne predvidevajo zoper tovrstne odločitve dekana ali rektorja kakršnihkoli pravnih sredstev, niti da je zoper tovrstne odločitve mogoče sprožiti upravni spor. Izpodbijani sklep se torej nanaša izključno na področja avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze oziroma njene članice in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. V obravnavani zadevi ne gre niti za akt organa ali

Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

Četudi predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ni razlog za zavrženje predloga za imenovanje arbitra v kolektivnem delovnem sporu.

Delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za rešitev spora, ko je postopek sprožila skupina delavcev ter se spor nanaša na statusna vprašanja, delavci pa se čutijo prizadete pri uveljavljanju pravice do sodelovanja pri upravljanju. V obravnavanem primeru se zadeva ne nanaša na spor iz 4. in 6. člena ZDSS, pa tudi ZSDU ne določa sodnega varstva za spor, ki so ga sprožili delavci.