27. člen ZVO
(mejne vrednosti)
(1)Vlada z upoštevanjem načela iz 8. člena tega zakona klasificira in predpiše mejne vrednosti emisij snovi in energije v tla, vodo in zrak, mejne vrednosti imisij, stopnje zmanjševanja in druge obvezne ukrepe. Obstoječim onesnaževalcem se lahko dovoli časovni odlog prilagoditve ali za določen čas predpišejo manj stroge mejne vrednosti.
(2)Poleg mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se predpišejo tudi opozorilne in kritične vrednosti, lahko pa se izdajo tudi na mejne vrednosti dolgoročno naravnana priporočila.
(3)Mestna občina lahko za svoje območje določi strožje vrednosti od vrednosti iz prejšnjih odstavkov in s tem povezane ukrepe.
(4)Občina lahko za svoje območje, ki ima status ogroženega območja, določi opozorilne imisijske vrednosti, ki so strožje od vrednosti, predpisanih v drugem odstavku tega člena.
(5)Pri predpisovanju vrednosti iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati tudi možne učinke celotne in integralne obremenitve okolja ter obdobje, potrebno za prilagoditev.
- UPRS sodba in sklep U 441/2008Upravno sodišče RS · 2010
Nepravilno je stališče tožnice, da kot lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče posega, ni dolžna trpeti nikakršnih emisij in da je lastninska pravica absolutna. Iz določbe 2. odstavka 157. člena ZUP izhaja, da 8-dnevni rok med vročitvijo vabila do dneva obravnave ni obligatorne narave, zato bi morala tožnica v tožbi konkretizirati, zakaj (zaradi katerih okoliščin zadeve) ji krajši rok v zadevi ni omogočil po njenem mnenju ustrezne priprave in kakšna bi ta v nasprotnem primeru lahko bila.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 7. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep U 441/2008Upravno sodišče RS · 8. 7. 2010
Nepravilno je stališče tožnice, da kot lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče posega, ni dolžna trpeti nikakršnih emisij in da je lastninska pravica absolutna. Iz določbe 2. odstavka 157. člena ZUP izhaja, da 8-dnevni rok med vročitvijo vabila do dneva obravnave ni obligatorne narave, zato bi morala tožnica v tožbi konkretizirati, zakaj (zaradi katerih okoliščin zadeve) ji krajši rok v zadevi ni omogočil po njenem mnenju ustrezne priprave in kakšna bi ta v nasprotnem primeru lahko bila.