33. člen ZOdv
Odvetniku, ki mu je bil podeljen naslov specialista določene smeri specializacije ali magistra pravnih znanosti, se na njegovo zahtevo prizna status odvetnika-specialista, če je najmanj pet let opravljal odvetniški poklic oziroma pravosodno funkcijo na področju, za katerega je podal zahtevo. Odvetniku, ki je bil izvoljen v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja pravne fakultete, se prizna status odvetnika specialista s pravnega področja, na katerem je opravljal pedagoško in znanstveno delo, tudi če ne izpolnjuje pogoje petletne prakse iz prejšnjega odstavka. O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper njegovo odločbo ni pritožbe.
- VSL sodba II Cp 1881/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika. Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 2. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 1881/2013Višje sodišče v Ljubljani · 5. 2. 2014
Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika. Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.