2.a člen ZOdv

Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov, velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji z vpisom v imenik tujih odvetnikov. ZOdv posebej določa pogoje za odvetnike iz drugih držav, ki so članice Evropske unije, ter posebej za odvetnike iz drugih držav, ki niso članice Evropske unije. Pri slednjih zahteva tudi izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Za tuje odvetnike, ki imajo pravico opravljati odvetniški poklic v državah, ki niso članice Evropske unije, so tako določeni enaki pogoji kot za odvetnike v novem 34. a členu, z dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti. Tožnik ni izkazal obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, zato Vrhovno sodišče ni moglo zaključiti, da je pritožbo vložil tožnik kot odvetnik.

Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic.

Višje sodišče je preverilo in ugotovilo, da pooblaščenec ni vpisan v imenik tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Tega pooblaščenec niti ne zatrjuje. Pritožba je vložena po osebi, ki te pravice nima, zato jo je višje sodišče zavrglo.

Pritožnikov pooblaščenec, odvetnik iz Skopja, Republika Makedonija, ni vpisan v nobenega izmed imenikov, ki jih skladno z Zakonom o odvetništvu vodi Odvetniška zbornica Slovenije, zato pritožnikov pooblaščenec nima pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.

Pritožba zoper sodbo je bila vložena po pooblaščeni odvetniški družbi s Hrvaške, ki ni izkazala, da ima pravico opravljati odvetniške storitve v Sloveniji. Pritožba je nedovoljena in se zavrže.

Ker odvetnik M. P. v tem postopku ni izkazal predpostavke vpisa v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v Republiki Sloveniji, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Odvetnik iz R Makedonije, ki zastopa tožnika, ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Revizijo je tako vložila oseba, ki te pravice nima.

Če tuj odvetnik ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic (člen 2a v povezavi s členi 31, 34f, 34d ter prvim in drugim odstavkom 34c člena ZOdv), mu ni mogoče priznati položaja osebe iz 3. odstavka 87. člena ZPP.

Tožnika zastopa odvetnik iz Republike Srbije. Ta pa v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Pritožbo je torej vložila oseba brez te pravice.

V skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik (slovenski oziroma tuj odvetnik ob izpolnjevanju pogojev predpisanih v ZOdv-A) ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Po 2. odstavku 34.c člena ZOdv-A bi moral torej pooblaščenec pritožnice v postopku zastopanja pred višjim sodiščem sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik (primerjaj 34.a člen ZOdv-A).