Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS)

Ta zakon določa ustanovitev pristojnosti, pravice in obveznosti Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: sklad).

S tem zakonom se ustanovi sklad, ki je finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji, zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja (v nadaljnjem besedilu: upravičenci). Edini ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

Sklad je pravna oseba. Sklad je delniška družba. Firma sklada je: Slovenski odškodninski sklad, d. d. Sedež sklada je v Ljubljani.

Ustanovitveni kapital sklada znaša 40,000.000 tolarjev in je razdeljen na delnice. Ustanovitelj vplača glavnico iz prejšnjega odstavka do konstituiranja sklada. Delnice so navadne in se glasijo na ime Republike Slovenije ter dajejo imetniku pravico do upravljanja družbe, pravico do dividende ter pravice do izplačila preostanka vrednosti premoženja sklada v primeru njegove likvidacije. Vprašanja v zvezi z izdajanjem delnic se uredijo v statutu sklada.

Nadzor nad poslovanjem sklada opravlja najmanj enkrat na leto organizacija, pooblaščena za opravljanje ekonomsko finančne revizije.

Za izpolnjevanje nalog iz 2. člena tega zakona izdaja sklad obveznice in druge vrednostne papirje ter upravlja in razpolaga z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v skladu z zakonom. Sklad izroča obveznice upravičencem na podlagi pravnomočne odločbe. Sklad prične z izvrševanjem odločb iz prejšnjega odstavka najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Za izplačilo obveznic ob zapadlosti, kakor tudi za redno izplačevanje obresti, jamči sklad s celotnim premoženjem. Obveznice so nominirane v nemških markah in izplačljive v enakih polletnih obrokih v 20 letih, z obrestno mero 6%. Obveznice se glase na prinosnika in so izplačljive v tolarjih. Obresti se izplačujejo skupaj z izplačilom obrokov glavnice. Sklad zagotovi pogoje za kotacijo izdanih obveznic na Borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani. Sklad ne sme posredovati na borzi vrednostnih papirjev in odkupovati lastnih obveznic, razen če dobi za to posebno dovoljenje ministra, pristojnega za finance, in če mu to dovoljuje likvidnostni položaj.

Upravičenec lahko zahteva, da mu sklad namesto obveznic ponudi ustrezno število delnic posameznega podjetja ali več podjetij, s katerimi razpolaga Republika Slovenija ali sklad. V primeru iz prejšnjega odstavka mora sklad odgovoriti upravičencu ali pa mu dostaviti ustrezno ponudbo v 30 dneh od prejema zahteve. Če upravičenec ponudbo sprejme, sklene s skladom o tem pogodbo.

Sredstva za kritje obveznosti sklada iz izdanih obveznic se oblikujejo na podlagi upravljanja in razpolaganja z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi: a)  na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij; b)  iz dela kupnine, pridobljene s prodajo družbenih stanovanjskih hiš in stanovanj, ter celotna kupnina za prodana podržavljena stanovanja, če upravičenci po zakonu o denacionalizaciji niso uveljavljali zahtevkov; c)  od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije; d)  iz drugih virov, določenih z zakonom.

Celotna kupnina za stanovanja prodana na podlagi stanovanjskega zakona, ki jo vplačujejo lastniki prejšnjih družbenih stanovanj, pripada:

-       10% odškodninskemu skladu,

-       20% stanovanjskemu skladu,

-       70% lastnikom družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš po stanovanjskem zakonu.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zagotavlja sredstva iz c) točke 9. člena tega zakona:

-       v višini 10% priliva sredstev iz naslova kupnin in zakupnin za kmetijska zemljišča in gozdove, in 10% od njegovih prihodkov od gospodarjenja z državnimi gozdovi v lasti Republike Slovenije ter

-       v višini vrednosti kmetijskih zemljišč, za katere bodo izdane priznanice zamenjane za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Obveznost Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije iz prejšnjih dveh alinei preneha, ko so pokrite vse obveznosti do upravičencev iz naslova nacionaliziranih kmetijskih zemljišč in gozdov.

Zavezanci iz 10. člena in prve alinee 11. člena tega zakona vplačujejo sredstva do 10. v tekočem mesecu za prilive sredstev v preteklem mesecu. Sredstva za izpolnitev obveznosti iz druge alinee prejšnjega člena zagotovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na podlagi dokumentirane zahteve Slovenskega odškodninskega sklada v 15 dneh od vložitve zahteve.

Pri upravljanju svojih naložb mora Sklad upoštevati kriterije o naložbah investicijskih družb po predpisih, ki urejajo vzajemne sklade, investicijske družbe in družbe za upravljanje, razen če zakon določa drugače. Pri upravljanju naložb je Sklad dolžan zagotoviti ustrezen donos in likvidnost za izpolnjevanje prevzetih obveznosti za namene iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.

Organa upravljanja sklada sta skupščina in upravni odbor. Skupščina:

-       sprejema statut sklada,

-       sprejema finančni načrt sklada,

-       sprejema zaključni račun sklada,

-       imenuje predsednika in člane upravnega odbora,

-       daje soglasje k imenovanju direktorja sklada,

-       ima druge pravice in obveznosti v skladu s statutom sklada.

Upravni odbor ima predsednika in šest članov, ki jih praviloma iz vrst strokovnjakov imenuje skupščina sklada.

Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada lahko s soglasjem ustanovitelja upravljanje svojih naložb deloma ali v celoti s pogodbo zaupa domači ali tuji pravni osebi specializirani za upravljanje s skladi.

Sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina sklada. S statutom se urejajo predvsem:

-       dejavnosti in področje delovanja sklada,

-       organizacija in način poslovanja sklada,

-       število delnic, njihovo nominalno vrednost, način njihove izdaje ter prenos delnic,

-       pravice in obveznosti oziroma pristojnosti upravnega odbora in direktorja,

-       pooblastila za zastopanje,

-       mandat članov upravnega odbora in direktorja,

-       druga pomembnejša vprašanja v zvezi s poslovanjem Sklada.

Dobiček, ki ga iz poslovanja z vrednostnimi papirji ter z drugimi dejavnostmi ustvari sklad, se obvezno razporedi v rezerve sklada. Izgubo pokriva sklad iz ustvarjenih rezerv.

Dokler je Republika Slovenija edini delničar sklada, opravlja vlogo skupščine sklada Vlada Republike Slovenije. Tuje fizične in pravne osebe ne morejo postati delničarji sklada.

Sklad ima nadzorni odbor, ki šteje 5 članov in jih imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Nadzorni odbor nadzira zakonitost dela in finančno poslovanje sklada. Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča o delovanju sklada Državnemu zboru Republike Slovenije.

Sklad se konstituira najkasneje v 30 dneh, z delom pa začne najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 412-01/92-5/3-1 Ljubljana, dne 26. januarja 1993.