9. člen ZSOS
Sredstva za kritje obveznosti sklada iz izdanih obveznic se oblikujejo na podlagi upravljanja in razpolaganja z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi: a) na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij; b) iz dela kupnine, pridobljene s prodajo družbenih stanovanjskih hiš in stanovanj, ter celotna kupnina za prodana podržavljena stanovanja, če upravičenci po zakonu o denacionalizaciji niso uveljavljali zahtevkov; c) od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije; d) iz drugih virov, določenih z zakonom.
- UPRS sodba U 167/2006Upravno sodišče RS · 2006
V pravni teoriji ni enotnega stališča o tem, kdaj se neka pravna oseba uvršča med osebe javnega oziroma zasebnega prava. Zato je pravna teorija izoblikovala kriterije, po katerih se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, kam določena pravna oseba spada. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta. Prvi kriterij, ki ga pravni teoretiki navajajo za razvrstitev, je akt ustanovitve. Tako med osebe javnega prava praviloma razvrščajo tiste, ki so ustanovljene z zakonom ali upravnim aktom ter izvajajo javne naloge oziroma javna pooblastila. Za razlikovanje pa je pomembno tudi: način pridobitve premoženja, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja, ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa.
- VSL sklep II Cp 1453/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2001
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.
- VSRS Sklep II Ips 46/2001Vrhovno sodišče RS · 2001
Za odločitev o vrnitvi premoženja ni bistveno vprašanje, kateri od denacionalizacijskih zavezancev je upnik iz prvega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanci morajo ta del medsebojnih razmerij urediti izven denacionalizacijskega postopka. V primeru, da sta solidarna upnika Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Slovenska odškodninska družbe, mehanizme za poravnavanje medsebojnih obveznosti, urejata zakona o njuni ustanovitvi.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 5. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 167/2006Upravno sodišče RS · 11. 5. 2006
V pravni teoriji ni enotnega stališča o tem, kdaj se neka pravna oseba uvršča med osebe javnega oziroma zasebnega prava. Zato je pravna teorija izoblikovala kriterije, po katerih se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, kam določena pravna oseba spada. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta. Prvi kriterij, ki ga pravni teoretiki navajajo za razvrstitev, je akt ustanovitve. Tako med osebe javnega prava praviloma razvrščajo tiste, ki so ustanovljene z zakonom ali upravnim aktom ter izvajajo javne naloge oziroma javna pooblastila. Za razlikovanje pa je pomembno tudi: način pridobitve premoženja, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja, ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa.
- VSL sklep II Cp 1453/2000Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2001
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.
- VSRS Sklep II Ips 46/2001Vrhovno sodišče RS · 19. 4. 2001
Za odločitev o vrnitvi premoženja ni bistveno vprašanje, kateri od denacionalizacijskih zavezancev je upnik iz prvega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanci morajo ta del medsebojnih razmerij urediti izven denacionalizacijskega postopka. V primeru, da sta solidarna upnika Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Slovenska odškodninska družbe, mehanizme za poravnavanje medsebojnih obveznosti, urejata zakona o njuni ustanovitvi.
- VSL sklep I Cp 1466/2000Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2001
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
- VSL sklep I Cp 1465/2000Višje sodišče v Ljubljani · 4. 10. 2000
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.