2. člen ZSV
Država zagotavlja in razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo v socialno varstveni dejavnosti ter podpira in spodbuja razvoj samopomoči, dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik prostovoljnega dela na področju socialnega varstva. Socialno varstveni program, ki ga sprejme Državni zbor: - določi strategijo razvoja socialnega varstva; - opredeli prednostna razvojna področja socialnega varstva; - opredeli specifične potrebe in možnosti posameznih območij; - določi mrežo javne službe, ki jo zagotavlja država.
- UPRS sodba I U 1346/2011Upravno sodišče RS · 2011
Zahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).
- VDSS VDS sklep R 7/2005Višje delovno in socialno sodišče · 2005
Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči (razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se za
- VSRS Sodba VIII Ips 164/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 12. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1346/2011Upravno sodišče RS · 6. 12. 2011besedilo 1992–2026
Zahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).
- VDSS VDS sklep R 7/2005Višje delovno in socialno sodišče · 15. 3. 2005besedilo 1992–2026
Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči (razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se za
- VSRS Sodba VIII Ips 164/2001Vrhovno sodišče RS · 21. 5. 2002besedilo 1992–2026
ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.