8. člen ZIL

Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.

Tožeča stranka ni izkazala, da je v zvezi z zamudo ravnala z vso dolžno skrbnostjo dobrega gospodarja. V odločbi je namreč navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, zato bi morala tožeča stranka predpostavljati, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, in bi ji moralo biti poznano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu 1. odstavka 91. člena ZIL-1, ki bi ga ob skrbnem ravnanju tudi lahko predložila, glede na njene navedbe, da je le-ta obstajal.

Za presojo, da je izpodbijani patent nov, ne zadostuje, da se razlikujeta besedili definicije patenta in posamezne informacije, glede katere se trdi, da je škodljiva za novost patentiranega izuma. Za presojo o škodljivosti informacije je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je vsebina določene informacije, ki je bila dostopna javnosti, strokovnjaku za določeno področje omogočala spoznanje o vsebini, ki je patentirana. Pri tem je za vsebino informacij iz vsakokratnega znanega stanja tehnike, ki služi kot osnova za primerjavo, odločilno, kaj lahko strokovnjak iz neke objave, uporabe itd. neposredno razbere.

Če bi Urad za intelektualno lastnino izdal ugotovitveno odločbo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje patentibilnosti, na podlagi vednosti uradne osebe o obstoju ustreznega dokumenta, ki pa ne bi bil predložen Uradu, bi ravnal očitno nezakonito. Že iz tega razloga je sklicevanje tožeče stranke v postopku v upravnem sporu, da je Urad ravnal v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem (venire contra factum proprium) neutemeljeno, ne glede na to, ali je njegova uradna oseba res vodila postopek tako, da je pri tožeči stranki vzbudila vtis, da bo podeljen popoln, torej tudi vsebinsko preizkušen patent.

Objekt (predmet) patenta (tudi s skrajšanim trajanjem) je ustvarjalni dosežek tehnične narave. Poudarek je na področju tehnike. Iti mora za sredstvo oziroma metodo, s katero se obvladujejo naravni zakoni in izkoriščajo naravne dobrine, konkretno: za sredstvo oziroma metodo, ki bi omogočila racionalnejši način dela ali izdelave plačilnih kartic oziroma racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov.

Dokončne definicije izuma v pozitivnem smislu niti teorija niti praksa na področju patentnega prava (še) nista izoblikovali. V teoriji in praksi pa so se izostrile značilnosti, ki so skupne številnim in najrazličnejšim pojavnim oblikam izumov. Tako ni sporno, da je izum vedno pravilo za tehnično delovanje oziroma ravnanje in da so patentne zaščite lahko deležne (le) tehnične stvaritve, to je uporabna spoznanja na tehničnem področju. To pa so navodila, kako s tehničnimi sredstvi, to je s pomočjo naravnih sil ali vplivom nanje doseči rešitev tehničnega problema neposredno na področju tehnike. Pri tem ni pomembno, ali je učinek te rešitve tehnične narave. Ta učinek se lahko odraža na primer na estetskem, gospodarskem, trgovinskem ali terapevtskem področju. Zahtevek po 1. tč. je navodilo, s čim opremiti del površine plačilne kartice. To so posebej plačana informativna sporočila. Zahtevek pod 2. tč. pa natančneje opredeljuje vsebino teh informativnih sporočil in tehniko njihovega prikaza (grafična sporočila ali holografske slike), pri čemer pa ne daje nobenih tehničnih navodil za uporabo ene ali druge tehnike. Bistvo obravnavanih patentnih zahtevkov je v podajanju metode, kako po pot

Zavarovanje izuma s patentom ni predpostavka za opredelitev uporabe izuma kot javne uporabe. Za uspešnost tožbe na ugotovitev ničnosti patenta mora biti - med drugim - izpolnjen tudi pogoj, da na dan vložitve prijave izum ni bil nov. Nov pa ni bil, če je že postal dostopen javnosti s prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo. Ničnost patenta se lahko uveljavlja tudi potem, ko je Urad za varstvo industrijske lastnine izdal odločbo iz 1. in 2. točke 73. člena ZIL.

Citirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe. Pri tem ni pomisleka, da bi se navedeno avtorsko delo ne moglo dati v najem za gospodarsko izkoriščanje, saj gre za delo izraženo v telesni obliki (tak najem izrecno predvideva za avtorsko delo novi ZASP v 3. točki prvega odstavka 22. člena). - Glede na revizijsko izvajanje, da je avtorsko delo izum, pa je treba povedati, da je izum po določilu prvega odstavka 8. člena Zakona o industrijski lastnini takšen dosežek ustvarjalnega dela na ravni izumiteljstva, ki je industrijsko uporabljiv, medtem ko je avtorsko delo v smislu določila prvega odstavka 5. člena ZASP individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, se pravi, da je pri njem poudarek na duhovnosti stvaritve.