73. člen ZIL
Na podlagi predloženega dokazila Urad ugotovi, v kolikšni meri vsebina in obseg patentnih zahtevkov za zadevni izum izpolnjujeta vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona, ter izda eno od naslednjih odločb:
1.ugotovitveno odločbo, da izum po zadevnem patentu izpolnjuje vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona ter da tem pogojem v celoti ustreza patentni zahtevek ali patentni zahtevki;
2.ugotovitveno odločbo, da izum le deloma izpolnjuje pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona, in s katero, ustrezno zoži obseg nadaljnje veljavnosti patentnega zahtevka ali zahtevkov;
3.odločbo o razglasitvi ničnosti, če izum ob dnevu vložitve patentne prijave ni izpolnjeval pogojev za patentno varstvo.
- VSRS Sodba X Ips 98/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Na podlagi ugotovitev, da je iz odločbe Urada razvidno, da je bila izdana na podlagi 60. člena ZIL, in da je v njej navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, bi tožnica morala vedeti, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, zato bi ji moralo biti znano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu prvega odstavka 91. člena ZIL-1. Glede obveznosti predložitve dokaza o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zakonske zahteve, je bil torej ZIL jasen, zato Upravno sodišče utemeljeno ni upoštevalo sklicevanja tožnice na zatrjevana navodila uradne osebe Urada.
- VSRS Sodba III Ips 131/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Zatrjevane tožnikove škode ni mogoče pripisati toženkinemu dejanju. Za zaključek glede pravnorelevantne vzročnosti je bistveno, da tip škode (odstop od licenčne pogodbe za patente v tujini in posledično pogodbeno dogovorjenih licenčnih) izključuje predvidljivost (in zato tudi pripisljivost) škode ob ugotovljeni enkratni kršitvi slovenskega patenta (in s tem odškodninsko odgovornost toženke za ta tip škode). Da bi se nakazovalo oziroma realno grozilo (kar se sicer samo razume: izredno in odvračajoče drago) pravdanje s toženko glede drugega, tujega ozemlja, kjer veljajo tožnikovi patenti, iz ugotovljene oblike kršitve tudi ne sledi (niti to ne sledi iz drugih ugotovljenih in zatrjevanih okoliščin). Povedano še drugače: kršitev slovenskega patenta posega po ZIL v slovensko absolutno pravico (predvidljiv tip škode po ZIL je poseg v absolutno pravico, ki velja v Sloveniji): ni pa po življenjskih izkušnjah razumno pričakovati, da ta kršitev sama zase posega tudi v relativne pravice, ki izvirajo iz nekih drugih (ne nujno drugačnih) absolutnih pravic (gledano s časovnega gledišča kršitve slovenskega patenta). Zato zatrjevana škoda ni adekvatna (normalna) v razmerju z očitanim vzrokom (k
- VSRS Sodba X Ips 239/2003Vrhovno sodišče RS · 2008
Obseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta (73. člen ZIL ter 3. odstavek 93. člena ZIL-1).
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 10. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 98/2011Vrhovno sodišče RS · 23. 10. 2012
Na podlagi ugotovitev, da je iz odločbe Urada razvidno, da je bila izdana na podlagi 60. člena ZIL, in da je v njej navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, bi tožnica morala vedeti, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, zato bi ji moralo biti znano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu prvega odstavka 91. člena ZIL-1. Glede obveznosti predložitve dokaza o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zakonske zahteve, je bil torej ZIL jasen, zato Upravno sodišče utemeljeno ni upoštevalo sklicevanja tožnice na zatrjevana navodila uradne osebe Urada.
- VSRS Sodba III Ips 131/2009Vrhovno sodišče RS · 23. 11. 2010
Zatrjevane tožnikove škode ni mogoče pripisati toženkinemu dejanju. Za zaključek glede pravnorelevantne vzročnosti je bistveno, da tip škode (odstop od licenčne pogodbe za patente v tujini in posledično pogodbeno dogovorjenih licenčnih) izključuje predvidljivost (in zato tudi pripisljivost) škode ob ugotovljeni enkratni kršitvi slovenskega patenta (in s tem odškodninsko odgovornost toženke za ta tip škode). Da bi se nakazovalo oziroma realno grozilo (kar se sicer samo razume: izredno in odvračajoče drago) pravdanje s toženko glede drugega, tujega ozemlja, kjer veljajo tožnikovi patenti, iz ugotovljene oblike kršitve tudi ne sledi (niti to ne sledi iz drugih ugotovljenih in zatrjevanih okoliščin). Povedano še drugače: kršitev slovenskega patenta posega po ZIL v slovensko absolutno pravico (predvidljiv tip škode po ZIL je poseg v absolutno pravico, ki velja v Sloveniji): ni pa po življenjskih izkušnjah razumno pričakovati, da ta kršitev sama zase posega tudi v relativne pravice, ki izvirajo iz nekih drugih (ne nujno drugačnih) absolutnih pravic (gledano s časovnega gledišča kršitve slovenskega patenta). Zato zatrjevana škoda ni adekvatna (normalna) v razmerju z očitanim vzrokom (k
- VSRS Sodba X Ips 239/2003Vrhovno sodišče RS · 29. 1. 2008
Obseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta (73. člen ZIL ter 3. odstavek 93. člena ZIL-1).
- UPRS Sodba U 2085/2001Upravno sodišče RS · 20. 11. 2002
S pravnomočnostjo odločbe o podelitvi patenta je tudi pravnomočno določen obseg podeljenega patentnega varstva. Obseg priznanega patentnega varstva se namreč določa z odločbo o priznanju patenta, in sicer v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena v zvezi s 63. členom ZIL).
- VSRS Sklep II ips 371/99Vrhovno sodišče RS · 6. 9. 2000
Zavarovanje izuma s patentom ni predpostavka za opredelitev uporabe izuma kot javne uporabe. Za uspešnost tožbe na ugotovitev ničnosti patenta mora biti - med drugim - izpolnjen tudi pogoj, da na dan vložitve prijave izum ni bil nov. Nov pa ni bil, če je že postal dostopen javnosti s prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo. Ničnost patenta se lahko uveljavlja tudi potem, ko je Urad za varstvo industrijske lastnine izdal odločbo iz 1. in 2. točke 73. člena ZIL.