116. člen ZIL
Prisilne licence ni mogoče zahtevati pred potekom štirih let od dneva, ko je bil patent prijavljen, oziroma pred potekom treh let od dneva, ko je bil patent podeljen, če ta rok poteče pozneje, razen za licenco, ki se zahteva v javnem interesu.
- VSL sklep I Cpg 463/2002Višje sodišče v Ljubljani · 2002
Pojem "splošno znanega znaka" je treba razlagati v povezavi z uveljavitvijo in poznanostjo pri širšem krogu zainteresiranih subjektov. Zato pravilna uporaba prava (100. čl. ZIL/93 oz. 116. čl. ZIL) terja ugotovitev dejstev, ki kažejo na uveljavitev in poznanost določenega znaka v obdobju do prijave izpodbijane znamke pri določenem krogu zainteresiranih subjektov. Prijavitelj pridobi pravico do določene znamke v okviru seznama prijavljenega blaga (prim. 3. tč. 1. odst. 63. čl. ZIL/93 in 47. čl. ZIL). Takšna določba o obsegu pravic iz znamke je posledica načela specialnosti. Logična posledica obsega pravic iz znamke je omejenost upravičenja do izpodbijanja pravice do znamke po bivšem 100. čl. ZIL/93 (oz. 116. čl. ZIL). Upravičenje se namreč lahko nanaša le na tisto blago oz. storitve, ki je enako ali podobno tistemu, za katero je bila pravica do znamke podeljena.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 7. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 463/2002Višje sodišče v Ljubljani · 6. 7. 2002
Pojem "splošno znanega znaka" je treba razlagati v povezavi z uveljavitvijo in poznanostjo pri širšem krogu zainteresiranih subjektov. Zato pravilna uporaba prava (100. čl. ZIL/93 oz. 116. čl. ZIL) terja ugotovitev dejstev, ki kažejo na uveljavitev in poznanost določenega znaka v obdobju do prijave izpodbijane znamke pri določenem krogu zainteresiranih subjektov. Prijavitelj pridobi pravico do določene znamke v okviru seznama prijavljenega blaga (prim. 3. tč. 1. odst. 63. čl. ZIL/93 in 47. čl. ZIL). Takšna določba o obsegu pravic iz znamke je posledica načela specialnosti. Logična posledica obsega pravic iz znamke je omejenost upravičenja do izpodbijanja pravice do znamke po bivšem 100. čl. ZIL/93 (oz. 116. čl. ZIL). Upravičenje se namreč lahko nanaša le na tisto blago oz. storitve, ki je enako ali podobno tistemu, za katero je bila pravica do znamke podeljena.