6. člen ZZad
Zadružna pravila morajo urejati zlasti:
1.firmo in sedež zadruge,
2.dejavnost zadruge,
3.morebitne posebne pogoje za sprejem v članstvo,
4.odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za izstop iz zadruge,
5.razloge, zaradi katerih je lahko član izključen iz zadruge,
6.delež, ki ga mora vpisati vsak član (obvezni delež), število obveznih deležev, če morajo člani vpisati več kot en obvezni delež, ali pa podlago za določitev višine obveznega deleža ali števila obveznih deležev, če morajo posamezni člani vpisati obvezni delež v različni višini oziroma različno število obveznih deležev,
7.rok in način vplačila za najmanj eno polovico obveznega deleža,
8.druge obveznosti članov, zlasti glede sodelovanja z zadrugo, oziroma pogoje, pod katerimi se lahko takšne obveznosti uvedejo oziroma povečajo,
9.odgovornost članov za obveznosti zadruge,
10.podlago za razporeditev presežka ter za poravnavo morebitnih izgub pri poslovanju,
11.sklic in odločanje občnega zbora, če je občni zbor sestavljen iz predstavnikov, pa tudi izvolitev, odpoklic in dobo, za katero so izvoljeni predstavniki,
12.delovno področje, izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predsednika in drugih organov zadruge,
13.zastopanje in predstavljanje, zadruge,
14.obveščanje članov o sklepih občnega zbora in poslovno tajnost zadruge,
15.način delitve premoženja, ki preostane po poplačilu upnikov in vračilu deležev v likvidacijskem ali stečajnem postopku, oziroma namen tega premoženja, če se ne razdeli med člane.
- VSL Sodba I Cp 1166/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala. Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.
- VSL sodba I Cpg 391/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne. Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki. Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
- VSL sodba in sklep I Cpg 814/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa. Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati. Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 7. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1166/2020Višje sodišče v Ljubljani · 22. 7. 2020
Zaslišanje stranke (oz. priče) je dokazno sredstvo, ki ga presodi sodnik. Zaslišanje stranke je potrebno ločiti od podajanja navedb (v vlogah ali podajanje navedb na glavni obravnavi, upoštevaje pravila o prekluzijah iz 286. oz. 286. a člena ZPP). Ko gre za podajanje navedb, ima druga stranka vedno pravico, da na te navedbe odgovori. Zaslišanje stranke pa ne pomeni podajanja navedb, zato tudi ni predvideno, da bi nasprotna stranka izpovedbo druge stranke komentirala. Izjava drugotožnika ni popolna, zato na podlagi nepopolne izjave ne more priti do nastopa fikcije včlanitve po določbi 15. člena Pravil kmetijske zadruge X.
- VSL sodba I Cpg 391/2015Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 2015
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne. Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki. Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
- VSL sodba in sklep I Cpg 814/2012Višje sodišče v Ljubljani · 9. 1. 2014
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa. Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati. Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.
- VSRS Sodba U 862/93-15Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 1995besedilo 1992–2009
Lastninjenje zadruge je na podlagi določb zakona o zadrugah in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij opraviti glede na število članov dedovanja in obseg medsebojnega sodelovanja med zadrugo in zadružnikom (količina oddanih pridelkov). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi upoštevala navedena merila, zato tožba ni utemeljena.