iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju · ZPIZ · ne velja od 1. 1. 2000

52. člen ZPIZ

Sodna praksa: 11 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2022Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 224/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2022

    Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi. Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja

  • VSRS Sodba VIII Ips 171/2013Vrhovno sodišče RS · 2014

    Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.

  • VDSS sodba Psp 402/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013

    Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena in 406. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plače oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb s katero je toženec tožnici odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini pokojninske osnove.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 7. 1998
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

11 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–11 od 11
  • VDSS Sodba Psp 224/2021
    Višje delovno in socialno sodišče · 9. 3. 2022

    Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi. Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja

  • VSRS Sodba VIII Ips 171/2013
    Vrhovno sodišče RS · 28. 1. 2014

    Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.

  • VDSS sodba Psp 402/2013
    Višje delovno in socialno sodišče · 12. 12. 2013

    Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena in 406. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plače oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb s katero je toženec tožnici odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini pokojninske osnove.

  • VSRS Sodba in sklep VIII Ips 172/2009
    Vrhovno sodišče RS · 4. 4. 2011

    Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v Srbiji že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.

  • VSRS Sodba VIII Ips 42/2009
    Vrhovno sodišče RS · 14. 2. 2011

    Tožnik neutemeljeno zahteva, da se mu tudi za obdobje po 31. 12. 1999 odmeri pokojnina z upoštevanjem procentov za odmero po ZPIZ/92.

  • VSRS Sodba in sklep VIII Ips 524/2008
    Vrhovno sodišče RS · 11. 10. 2010

    Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 upravičencu ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek iz 52. člena ZPIZ/92.

  • VDSS sodba Psp 667/2009
    Višje delovno in socialno sodišče · 25. 2. 2010

    Ker je bila tožnici, ki se je upokojila v letu 1996, pokojnina odmerjena v najvišjem možnem odstotku (85 %), kljub temu, da ji je bila kasneje (v letu 2006) na podlagi določb Zakona o popravi krivic priznana še dodatna pokojninska doba, ni pravne podlage, da bi se ji pokojnina odmerila v višjem odstotku. Le v primeru, ko so zavarovanci pridobili pravico do pokojnine, ki jim je bila odmerjena v odstotku, nižjem od 85 %, iz razloga, ker niso imeli dovolj pokojninske dobe, se jim naknadno priznana posebna pokojninska doba lahko upošteva pri ponovni odmeri pokojnine.

  • VSRS Sodba in sklep VIII Ips 169/2007
    Vrhovno sodišče RS · 2. 12. 2008

    Tožniku je bila v letu 1992 pokojnina odmerjena v največjem možnem odstotku od pokojninske osnove, zato mu zaradi novo priznane pokojninske dobe v letu 2002 ni bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Določbe 409. in 410. člena ZPIZ-1 urejajo odmero pokojnin v prehodnem obdobju in se vsebinsko lahko uporabljajo le za zavarovance, ki so v času veljavnosti zakona iz leta 1999 še v delovnem razmerju.

  • VDSS sodba Psp 369/2005
    Višje delovno in socialno sodišče · 8. 11. 2006

    ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.

  • VSRS Sodba VIII Ips 243/2005
    Vrhovno sodišče RS · 23. 5. 2006

    Tožnici ni mogoče povečati pokojnine na podlagi 4. odstavka 52. člena ZPIZ, saj ni ostala v delovnem razmerju zato, ker naj bi še ne dosegla z zakonom zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

  • VDSS VDS sodba Psp 274/2001
    Višje delovno in socialno sodišče · 7. 3. 2003

    Kadar zavarovanka predpisano leto starosti dopolni pred dopolnitvijo polne pokojninske dobe, ni izpolnjen dejanski stan iz 4. odst. 52. člena ZPIZ, da bi se ji lahko odmerjena pokojnina za vsako dopolnjeno leto zavarovanja, ki presega polno pokojninsko dobo, povečala za 1 %. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti, solidarnosti in dokladnemu sistemu. Taka ureditev ne omogoča vračanja prispevkov, tudi če kasneje pravice na njihovi podlagi ni mogoče realizirati (npr. če je bila dosežena daljša pokojninska doba od predpisane).