52. člen ZPIZ
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od pokojninske dobe, in sicer:
- za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let 35% pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe poveča za 2%, vendar največ do 85% pokojninske osnove;
- za zavarovanko z zavarovalno dobo 15 let 40% pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3%, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove. Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj šest mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po prejšnjem odstavku, za leto pokojninske dobe. Odstotki za odmero pokojnine po prejšnjih odstavkih so glede na pokojninsko dobo: Pokojninska doba Zavarovanec (%) Zavarovanka (%) 15 let 35 40 15 let, 6 mesecev 36 41,5 16 let 37 43 16 let, 6 mesecev 38 44,5 17 let 39 46 17 let, 6 mesecev 40 47,5 18 let 41 49 18 let, 6 mesecev 42 50,5 19 let 43 52 19 let, 6 mesecev 44 53,5 20 let 45 55 20 let, 6 mesecev 46 56 21 let 47 57 21 let, 6 mesecev 48 58 22 let 49 59 22 let, 6 mesecev 50 60 23 let 51 61 23 let, 6 mesecev 52 62 24 let 53 63 24 let, 6 mesecev 54 64 25 let 55 65 25 let, 6 mesecev 56 66 26 let 57 67 26 let, 6 mesecev 58 68 27 let 59 69 27 let, 6 mesecev 60 70 28 let 61 71 28 let, 6 mesecev 62 72 29 let 63 73 29 let, 6 mesecev 64 74 30 let 65 75 30 let, 6 mesecev 66 76 31 let 67 77 31 let, 6 mesecev 68 78 32 let 69 79 32 let, 6 mesecev 70 80 33 let 71 81 33 let, 6 mesecev 72 82 34 let 73 83 34 let, 6 mesecev 74 84 35 let 75 85 35 let, 6 mesecev 76
- 36 let 77
- 36 let, 6 mesecev 78
- 37 let 79
- 37 let, 6 mesecev 80
- 38 let 81
- 38 let, 6 mesecev 82
- 39 let 83
- 39 let, 6 mesecev 84
- 40 let 85 - Pokojninska doba Zavarovanec (%) Zavarovanka (%) 15 let 35 40 15 let, 6 mesecev 36 41,5 16 let 37 43 16 let, 6 mesecev 38 44,5 17 let 39 46 17 let, 6 mesecev 40 47,5 18 let 41 49 18 let, 6 mesecev 42 50,5 19 let 43 52 19 let, 6 mesecev 44 53,5 20 let 45 55 20 let, 6 mesecev 46 56 21 let 47 57 21 let, 6 mesecev 48 58 22 let 49 59 22 let, 6 mesecev 50 60 23 let 51 61 23 let, 6 mesecev 52 62 24 let 53 63 24 let, 6 mesecev 54 64 25 let 55 65 25 let, 6 mesecev 56 66 26 let 57 67 26 let, 6 mesecev 58 68 27 let 59 69 27 let, 6 mesecev 60 70 28 let 61 71 28 let, 6 mesecev 62 72 29 let 63 73 29 let, 6 mesecev 64 74 30 let 65 75 30 let, 6 mesecev 66 76 31 let 67 77 31 let, 6 mesecev 68 78 32 let 69 79 32 let, 6 mesecev 70 80 33 let 71 81 33 let, 6 mesecev 72 82 34 let 73 83 34 let, 6 mesecev 74 84 35 let 75 85 35 let, 6 mesecev 76 - 36 let 77 - 36 let, 6 mesecev 78 - 37 let 79 - 37 let, 6 mesecev 80 - 38 let 81 - 38 let, 6 mesecev 82 - 39 let 83 - 39 let, 6 mesecev 84 - 40 let 85 - Zavarovancu, ki je ostal v zavarovanju po dopolnitvi polne pokojninske dobe, ker še ni dopolnil starosti iz četrtega oziroma petega odstavka 39. člena tega zakona, se odmerjena pokojnina poveča za vsako dopolnjeno leto, ki presega polno pokojninsko dobo, za 1%.
- VDSS Sodba Psp 224/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi. Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja
- VSRS Sodba VIII Ips 171/2013Vrhovno sodišče RS · 2014
Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.
- VDSS sodba Psp 402/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013
Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena in 406. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plače oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb s katero je toženec tožnici odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini pokojninske osnove.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
11 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 224/2021Višje delovno in socialno sodišče · 9. 3. 2022
Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi. Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja
- VSRS Sodba VIII Ips 171/2013Vrhovno sodišče RS · 28. 1. 2014
Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.
- VDSS sodba Psp 402/2013Višje delovno in socialno sodišče · 12. 12. 2013
Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena in 406. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plače oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb s katero je toženec tožnici odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini pokojninske osnove.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 172/2009Vrhovno sodišče RS · 4. 4. 2011
Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v Srbiji že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
- VSRS Sodba VIII Ips 42/2009Vrhovno sodišče RS · 14. 2. 2011
Tožnik neutemeljeno zahteva, da se mu tudi za obdobje po 31. 12. 1999 odmeri pokojnina z upoštevanjem procentov za odmero po ZPIZ/92.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 524/2008Vrhovno sodišče RS · 11. 10. 2010
Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 upravičencu ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek iz 52. člena ZPIZ/92.
- VDSS sodba Psp 667/2009Višje delovno in socialno sodišče · 25. 2. 2010
Ker je bila tožnici, ki se je upokojila v letu 1996, pokojnina odmerjena v najvišjem možnem odstotku (85 %), kljub temu, da ji je bila kasneje (v letu 2006) na podlagi določb Zakona o popravi krivic priznana še dodatna pokojninska doba, ni pravne podlage, da bi se ji pokojnina odmerila v višjem odstotku. Le v primeru, ko so zavarovanci pridobili pravico do pokojnine, ki jim je bila odmerjena v odstotku, nižjem od 85 %, iz razloga, ker niso imeli dovolj pokojninske dobe, se jim naknadno priznana posebna pokojninska doba lahko upošteva pri ponovni odmeri pokojnine.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 169/2007Vrhovno sodišče RS · 2. 12. 2008
Tožniku je bila v letu 1992 pokojnina odmerjena v največjem možnem odstotku od pokojninske osnove, zato mu zaradi novo priznane pokojninske dobe v letu 2002 ni bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Določbe 409. in 410. člena ZPIZ-1 urejajo odmero pokojnin v prehodnem obdobju in se vsebinsko lahko uporabljajo le za zavarovance, ki so v času veljavnosti zakona iz leta 1999 še v delovnem razmerju.
- VDSS sodba Psp 369/2005Višje delovno in socialno sodišče · 8. 11. 2006
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
- VSRS Sodba VIII Ips 243/2005Vrhovno sodišče RS · 23. 5. 2006
Tožnici ni mogoče povečati pokojnine na podlagi 4. odstavka 52. člena ZPIZ, saj ni ostala v delovnem razmerju zato, ker naj bi še ne dosegla z zakonom zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
- VDSS VDS sodba Psp 274/2001Višje delovno in socialno sodišče · 7. 3. 2003
Kadar zavarovanka predpisano leto starosti dopolni pred dopolnitvijo polne pokojninske dobe, ni izpolnjen dejanski stan iz 4. odst. 52. člena ZPIZ, da bi se ji lahko odmerjena pokojnina za vsako dopolnjeno leto zavarovanja, ki presega polno pokojninsko dobo, povečala za 1 %. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti, solidarnosti in dokladnemu sistemu. Taka ureditev ne omogoča vračanja prispevkov, tudi če kasneje pravice na njihovi podlagi ni mogoče realizirati (npr. če je bila dosežena daljša pokojninska doba od predpisane).