47. člen ZPIZ
Plača, ki jo doseže delavec z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas. Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa, določenega z zakonom in kolektivno pogodbo. Preračunani znesek se vzame kot plača za izračun pokojninske osnove. Plača za delo preko polnega delovnega časa se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki. Plača, ki jo je delavec prejel za delo v drugi organizaciji ali pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.
- VSRS Sodba VIII Ips 51.2005Vrhovno sodišče RS · 2005
Ničnost je absolutna neveljavnost, ki učinkuje nasproti vsakomur. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, potek časa od sklenitve nične pogodbe ni pravno upoštevna okoliščina.
- VSRS Sodba VIII Ips 235/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Če je bilo kot zadnje koledarsko leto pred nastankom invalidnosti tožnika ugotovljeno leto 1981 le v razlogih sodbe SZD opr. št. Si 143/91, se pravnomočnost ne razteza na to ugotovitev. To seveda ni ovira, da ugotovitev ne bi učinkovala kot dokaz v drugem sporu (gre za denarni, ne pa za ugotovitveni učinek).
- VDSS VDS sodba Pdp 1514/2001Višje delovno in socialno sodišče · 2002
Delavec zaradi spremebe delovnih mest ne more uspešno uveljavljati razlike v plači med plačo po prej vrednotenem in novo vrednotenem delovnem mestu. V pristojnosti delodajalca je, da opredeli zahtevnost del in pogoje za zasedbo delovnih mest in da ta delovna mesta tudi ustrezno ovrednoti, ob upoštevanju izhodiščnih plač tarifnega razreda, v katerega se takšno delovno mesto razvrsti.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 9. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 51.2005Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2005
Ničnost je absolutna neveljavnost, ki učinkuje nasproti vsakomur. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, potek časa od sklenitve nične pogodbe ni pravno upoštevna okoliščina.
- VSRS Sodba VIII Ips 235/2004Vrhovno sodišče RS · 15. 2. 2005
Če je bilo kot zadnje koledarsko leto pred nastankom invalidnosti tožnika ugotovljeno leto 1981 le v razlogih sodbe SZD opr. št. Si 143/91, se pravnomočnost ne razteza na to ugotovitev. To seveda ni ovira, da ugotovitev ne bi učinkovala kot dokaz v drugem sporu (gre za denarni, ne pa za ugotovitveni učinek).
- VDSS VDS sodba Pdp 1514/2001Višje delovno in socialno sodišče · 7. 6. 2002
Delavec zaradi spremebe delovnih mest ne more uspešno uveljavljati razlike v plači med plačo po prej vrednotenem in novo vrednotenem delovnem mestu. V pristojnosti delodajalca je, da opredeli zahtevnost del in pogoje za zasedbo delovnih mest in da ta delovna mesta tudi ustrezno ovrednoti, ob upoštevanju izhodiščnih plač tarifnega razreda, v katerega se takšno delovno mesto razvrsti.
- VDSS VDS sodba Psp 26/98Višje delovno in socialno sodišče · 13. 5. 1999
Tožnik - delavec lahko za obdobje pred 1.4.1992, ko je začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) zahteva, da se mu pri izračunu pokojninske osnove upošteva plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, če je bila izplačana za delo, ki se je po (takratnih) predpisih štelo kot posebni delovni pogoj. Pri izračunu pokojninske osnove se ne upoštevajo vse nadure, od katerih so bili plačani prispevki, saj navedeno velja le za obdobje po sprejemu ZPIZ.