4. člen ZPIZ

Za presojo invalidnosti so pravno pomembne okoliščine v času, ko je prišlo do (trajnih) sprememb tožnikovega zdravstvenega stanja in njegove delazmožnosti. Ker uveljavljanje invalidnosti in pravic na podlagi invalidnosti ne zastara ter ni vezano na časovne roke, zavarovanec ne izgubi pravic na podlagi invalidnosti, čeprav jih, kljub izpolnjenim pogojem, ne uveljavlja in poskuša z drugimi zaposlitvami.

Dodatek za rekreacijo je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki po naravi ni identičen oz. ga ni mogoče enačiti z regresom za letni dopust iz delovnega razmerja, za kar je sicer dopustna direktna tožba. Gre za javno pravno dajatev, ko je tožba dopustna le zoper dokončno odločbo ZPIZ in torej hkrati za zahtevek v smislu 1. tč. 3. odst. 3. člena ZPP, s katerim stranke ne morejo razpolagati, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo iz 1. odst. 318. člena ZPP.

Revident navaja, da po določbi 4. člena ZPIZ pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo. To je res, vendar velja samo za materialne pravice, kar pa ne pomeni, da se zaradi take določbe v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uporabljajo določbe, ki urejajo vodenje postopkov. Čeprav pravice res ne zastarajo, je kljub temu lahko prepozno vložena pritožba v upravnem ali sodnem postopku, kot v spornem primeru, kjer je prepozno vložen predlog za obnovo postopka. Ker postopkovna pravila in roki, ki so v njih določeni, med drugim zagotavljajo pravno varnost udeležencev v postopku, jih je tudi v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti treba upoštevati, vse morebitne ugovore oziroma pomisleke, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem pravic, pa je treba uveljavljati med tekom postopkov. Končani - pravnomočni - postopki morajo zaradi zanesljivosti pravnih razmerij biti trdni, to pa pomeni, da jih je možno spreminjati samo pod pogoji in v rokih, ki so posebej določeni.

Po določbi 3. alinee 1. odstavka 270. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dopustno dokončno odločbo zavoda razveljaviti ali spremeniti tudi tedaj, če so bile s prejšnjo odločbo očitno kršene materialne določbe zakona ali splošnih aktov v zavarovančevo škodo. Ker je inšpektor ugotovil, da je delodajalec za leto 1971 posredoval zavodu napačne podatke o plači, zaradi česar je pokojnina prenizko izračunana, je to imelo za posledico zmotno uporabo 1. odstavka 24. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 s spremembami), saj se je starostna pokojnina odmerjala od mesečnega povprčja osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih 10 - ih letih. Zavarovanec zato lahko po citirani določbi predlaga novo odmero pokojnine, v kateri bi se upošteval pravilni znesek, zavod pa je nepravilno postopal, ko je štel, da ni pogojev za obnovo postopka po 1. alinei 1. odstavka 270. člena ZPIZ.

Po določbi 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 s poznejšimi spremembami) pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja načeloma ne zastarajo, razen dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov. To načelo je konkretizirano v določbi 5. ostavka 185. člena ZPIZ-92, ki določa, da gre pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Čeprav se je tožnica upokojila v času veljavnosti zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju iz leta 1977 (Uradni list SRS, št. 19/77), lahko zahteva novo odmero pokojnine po sedaj veljavnem zakonu, take zahteve pa ne gre šteti za predlog za obnovo za obnovo postopka. Zavod mora ponovno odmeriti pokojnino po določbah sedaj veljavnega zakona in ne po ZPIZ-77, po katerem je lahko zavarovanka zahtevala ponovno odmero pokojnine na podlagi zavarovalne dobe, pridobljene po nastanku invalidnosti, če je bilo to zanjo ugodnejše.

ZPIZ ni z nobeno določbo omejil priznanja pravice do družinske pokojnine v primeru, ko zavarovanec umre v tuji državi v času vojne kot pripadnik vojske v tej državi.

Tudi pri uveljavljanju nezastavljive materialne pravice - pokojnine - je treba spoštovati zakonsko določene procesne roke. Predlog za obnovo pravnomočno končanega postopka se lahko vloži le v rokih določenih v 252. čl. ZUP.