3. člen ZPIZ

Invalidnina, do katere je oškodovanec upravičen, je ena od okoliščin, ki jih mora sodišče upoštevati pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo.

Ker tožnik ob uveljavitvi novega ZPIZ ni pridobil niti ni mogel pridobiti pravice do predčasne pokojnine po prej veljavnih predpisih, niti te pravice po novem zakonu ni mogel pričakovati, načelo enakosti pred zakonom ni bilo kršeno, kot zmotno zatrjuje revizija.

Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vlože

Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se po določbi 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Torej so po svoji naravi občasne denarne terjatve, ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava. Skladno z 1. odst. 372. čl. ZOR terjatve občasnih dajatev zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.

Od zapadlosti občasnih denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne tečejo zamudne obresti. Določba prvega odstavka 279.člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Ker niti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, tožbeni zahtevek na njihovo plačilo ni utemeljen.

Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Ker niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, je pravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta tožbeni zahtevek na njihovo plačilo zavrnili kot neutemeljeni. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev - v kolikor ni z zakonom dovoljena - se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (3. odstavek 279. člena).

ZPIZ ni z nobeno določbo omejil priznanja pravice do družinske pokojnine v primeru, ko zavarovanec umre v tuji državi v času vojne kot pripadnik vojske v tej državi.

Od zapadlosti občasnih denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne tečejo zamudne obresti. Določba prvega odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Ker niti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, tožbeni zahtevek na njihovo plačilo ni utemeljen.

Sodno varstvo o pravici do varstvenega dodatka k pokojnini kot socialno varstveni zadevi je po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih zagotovljeno pred socialnim sodiščem in ne v upravnem sporu.