iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju · ZPIZ · ne velja od 1. 1. 2000

103. člen ZPIZ

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 4. 2. 2010Vse odločbe ↓
  • VDSS sodba Pdp 197/2009Višje delovno in socialno sodišče · 2010

    Tožniku kot sindikalnemu zaupniku ni mogoče priznati posebnega varstva (da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti nezakonita), saj ni izkazano, da bi bil sindikat pri toženi stranki organiziran kot samostojni pravni subjekt, pa tudi ker tožena stranka ni bila obveščena o izvolitvi tožnika za sindikalnega zaupnika.

  • VDSS sodba Pdp 342/2009Višje delovno in socialno sodišče · 2009

    Tožena stranka je dolžnost iskanja ustreznega dela za tožnika pri drugih delodajalcih izpolnila s tem, da je ugotovila, da v hčerinskih družbah takšnega dela ni. Ker za intenzivnost in obseg iskanja veljajo razumna merila, ni bila dolžna iskati ustreznega dela še drugje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bil dokazan z ukinitvijo prodaje na stojnicah, ki je bila podana na podlagi ugotovitve Komisije za ugotovitev razlogov za odpoved, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, je zakonita.

  • VDSS VDS sodba Pdp 347/2004Višje delovno in socialno sodišče · 2005

    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI - 39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 7. 1998

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 2. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VDSS sodba Pdp 197/2009
    Višje delovno in socialno sodišče · 4. 2. 2010

    Tožniku kot sindikalnemu zaupniku ni mogoče priznati posebnega varstva (da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti nezakonita), saj ni izkazano, da bi bil sindikat pri toženi stranki organiziran kot samostojni pravni subjekt, pa tudi ker tožena stranka ni bila obveščena o izvolitvi tožnika za sindikalnega zaupnika.

  • VDSS sodba Pdp 342/2009
    Višje delovno in socialno sodišče · 14. 10. 2009

    Tožena stranka je dolžnost iskanja ustreznega dela za tožnika pri drugih delodajalcih izpolnila s tem, da je ugotovila, da v hčerinskih družbah takšnega dela ni. Ker za intenzivnost in obseg iskanja veljajo razumna merila, ni bila dolžna iskati ustreznega dela še drugje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bil dokazan z ukinitvijo prodaje na stojnicah, ki je bila podana na podlagi ugotovitve Komisije za ugotovitev razlogov za odpoved, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, je zakonita.

  • VDSS VDS sodba Pdp 347/2004
    Višje delovno in socialno sodišče · 6. 10. 2005

    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI - 39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

  • VSRS Sodba VIII Ips 49/2005
    Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2005

    Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.