38. člen ZZDej
Zasebna zdravstvena dejavnost je tržna dejavnost, ki se financira iz sredstev pacientov ali zasebnih zavarovalnic, pri čemer te storitve zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo na pridobiten način. Izvajalec zdravstvene dejavnosti neposredno po opravljeni zdravstveni storitvi, ki je opravljena v okviru tržne dejavnosti, pacientu oziroma zasebni zavarovalnici izda račun za opravljeno zdravstveno storitev ter uporabljena zdravila, medicinske pripomočke in živila za posebne zdravstvene namene. Vlada Republike Slovenije lahko zaradi varovanja javnega interesa, kadar v mreži javne zdravstvene službe ni mogoče zagotoviti trajnega in nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje in so nujne za zadovoljevanje zdravstvenih potreb prebivalstva, njihovo pomanjkanje pa bi lahko povzročilo resno zdravstveno škodo, določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se opravijo v okviru tržne dejavnosti, pri čemer izvajalci zdravstvene dejavnosti teh zdravstvenih storitev ne smejo oglaševati, ponujati ali zaračunavati nad to ceno. Predpis iz prejšnjega stavka določa tudi obseg, standarde zdravstvenih storitev, za katere se določa ukrep najvišje dovoljene cene, ter vključuje tudi obstoj razloga za določitev ukrepa najvišje dovoljenje cene, način njegove ugotovitve in utemeljitev ter program ukrepov za odpravo pomanjkanja teh zdravstvenih storitev. Vlada Republike Slovenije lahko določi najvišjo dovoljeno ceno najmanj v višini cene, ki jo za to zdravstveno storitev zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, in ne več kot 150 odstotkov cene, ki jo za to zdravstveno storitev zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, pri čemer upošteva, da ceno zdravstvene storitve sestavlja strošek dela, prostora in opreme ter uporabljenih zdravil in medicinskih pripomočkov ter živil za posebne zdravstvene namene, naravo in tržno ceno zdravstvene storitve, njen pomen za zdravje prebivalcev, morebiten monopolni ali obvladujoč položaj izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki opravlja take zdravstvene storitve, in vpliv oziroma možen vpliv na javno zdravje prebivalstva. Ukrep določitve najvišje dovoljene cene posameznih zdravstvenih storitev traja, dokler obstaja zanj razlog iz drugega odstavka tega člena, vendar ne več kot 12 mesecev. Vlada Republike Slovenije lahko v utemeljenih primerih na podlagi predhodne analize stanja po izteku 12 mesecev ta ukrep obnovi, vsakokrat za največ 12 mesecev. Kot zasebno zdravstveno dejavnost ni mogoče opravljati naslednjih vrst zdravstvene dejavnosti: 1. zdravstvena dejavnost na terciarni ravni, 2. javno zdravje, 3. urgentna medicina (nujna medicinska pomoč in nujni reševalni prevozi), 4. dejavnost transfuzijske medicine, 5. dejavnost preskrbe z organi in snovmi človeškega izvora, 6. dejavnost preskrbe z darovanimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, 7. dejavnost oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami, 8. sodna medicina, 9. lekarniška dejavnost, 10. patologija, 11. mrliško pregledna služba. Zdravstvena dejavnost iz 9. in 11. točke prejšnjega odstavka se lahko izvaja tudi na podlagi koncesije. Zdravstvena dejavnost medicine dela, prometa in športa se glede zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, in zdravstvena dejavnost, ki jo javni visokošolski in drugi zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, kot podporno zdravstveno dejavnost opravljajo za potrebe javnih zavodov, ali se financira iz javnih sredstev (kot so dejavnost javnega zdravja, patologija, patoanatomska dejavnost, sodna medicina, klinična mikrobiologija, laboratorijska genetika, dejavnost medicine dela, prometa in športa) izvaja kot javna zdravstvena služba. Najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev iz prejšnjega stavka določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje.
- VDSS Sodba Psp 224/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
- VSL Sodba I Cpg 333/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih st
- UPRS sodba I U 101/2012Upravno sodišče RS · 2012
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi tožnik 14. 5. 2008 vložil popolno vlogo za začetek postopka za pridobitev dovoljenja za patohistološki laboratorij, kar pa iz listin upravnega spisa ni razvidno, upravni spis je pomanjkljiv, tako da sodišče ugovora tožnika s tem v zvezi ne more presoditi. Ker iz listin upravnega spisa ni jasno razvidno, kakšno vlogo je v predmetni zadevi dejansko predložil tožnik, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kršeno je tudi načelo zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku. S tem, ko mu tožena stranka ni omogočila, da se o vseh okoliščinah in dejstvih iz ugotovitvenega postopka izreče, je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 9. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 224/2022Višje delovno in socialno sodišče · 14. 9. 2022besedilo 2017–2025
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
- VSL Sodba I Cpg 333/2019Višje sodišče v Ljubljani · 27. 5. 2020besedilo 2017–2025
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih st
- UPRS sodba I U 101/2012Upravno sodišče RS · 19. 6. 2012besedilo 1992–2013
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi tožnik 14. 5. 2008 vložil popolno vlogo za začetek postopka za pridobitev dovoljenja za patohistološki laboratorij, kar pa iz listin upravnega spisa ni razvidno, upravni spis je pomanjkljiv, tako da sodišče ugovora tožnika s tem v zvezi ne more presoditi. Ker iz listin upravnega spisa ni jasno razvidno, kakšno vlogo je v predmetni zadevi dejansko predložil tožnik, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kršeno je tudi načelo zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku. S tem, ko mu tožena stranka ni omogočila, da se o vseh okoliščinah in dejstvih iz ugotovitvenega postopka izreče, je bistveno kršila pravila upravnega postopka.