31. člen ZZDej
Sredstva za delo pridobiva javni zdravstveni zavod:
- na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
- s plačili za blago in storitve (tržna dejavnost),
- iz sredstev ustanovitelja v skladu z aktom o ustanovitvi,
- na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za zdravje, ali drugim pristojnim ministrstvom za naloge, ki se na podlagi zakona financirajo iz proračuna Republike Slovenije,
- iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom javnega zdravstvenega zavoda. Javni zdravstveni zavod za namen učinkovitejše izrabe zmogljivosti (prostorov, opreme in kadra) poleg javne službe opravlja tržno dejavnost, pri čemer pri opravljanju zdravstvenih storitev v okviru tržne dejavnosti upošteva splošna pravila za opravljanje tržne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja javne finance ter preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, zahtevo po srednjeročni uravnoteženosti prihodkov in odhodkov brez zadolževanja v skladu z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, in naslednje dodatne pogoje: 1. pred začetkom izvajanja tržne dejavnosti v celoti dosega obseg programov in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, dogovorjen v pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (preračunano kvartalno za to vrsto zdravstvene dejavnosti in posamezno organizacijsko enoto), 2. ima v aktu o ustanovitvi določeno, da z izvajanjem tržne dejavnosti zagotavlja najmanj pokritje vseh neposrednih in posrednih stroškov, povezanih s to dejavnostjo, 3. s splošnim aktom uredi način opravljanja tržne dejavnosti, vključno z določitvijo cenika z obrazložitvijo kalkulativnih osnov za oblikovanje cen, pri čemer cenik objavi na svojih spletnih straneh in na vidnem mestu v čakalnici oziroma svojem običajnem oglasnem mestu, določitvijo urnih postavk zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki opravljajo te storitve, 4. zdravstvene storitve, opravljene za samoplačnike, opravlja izven ordinacijskega časa, opredeljenega v pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen kadar je tržni del storitve mogoče opraviti istočasno oziroma s standardom, ki presega s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja priznani standard (npr. uporaba nadstandardnega materiala v primeru storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), pri čemer se ordinacijski čas, namenjen opravljanju tržne dejavnosti, določi v ceniku iz prejšnje točke, 5. neposredno po opravljeni zdravstveni storitvi pacientu ali zasebni zavarovalnici, ki zagotavlja kritje stroškov, izda račun za opravljeno zdravstveno storitev ter za uporabljena zdravila in medicinske pripomočke. V ceniku iz 3. točke prejšnjega odstavka je za vsako zdravstveno storitev jasno navedena:
- cena, ki jo zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja;
- cena, ki je delno ali v celoti plačana iz zasebnih sredstev (cena storitve tržne dejavnosti).
- VSL Sodba I Cpg 627/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
V III. poglavju ZZVZZ je urejen postopek sprejemanja pravne podlage (splošni dogovor) za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Na takšen način se med drugim določajo tudi zgornje meje porabe javnih sredstev za zdravstvene storitve v javni mreži, omejuje pa se tudi krog izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. Ta pravila pa v ničemer ne vplivajo na presojo določil o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve. Okoliščine v zvezi z nujnostjo izvajanja storitev zdravstvene nege, kot jih zatrjuje pritožnica, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno obravnavati v okviru pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožnica je vede opravila tuj posel z namenom pomoči oziroma solidarnosti do njenih oskrbovancev. Bistvena značilnost gestije je prav načelo medsebojne pomoči. Po pravilih o poslovodstvu brez naročila je lahko pasivno legitimiran le tisti subjekt, za katerega je gestor opravil posel.
- VSL Sodba I Cpg 333/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih st
- VSRS Sklep VIII R 7/2000Vrhovno sodišče RS · 2000
Iz računa je razvidno, da je bil izdan zaradi zdravstvene storitve, ki jo je opravila Bolnišnica C. toženki kot naročnici storitve. Tožnica ni uveljavljala svoje terjatve do nosilcev zdravstvenega zavarovanja. Zato je imela tožeča stranka pravno podlago za izdajo računa v določilih 31. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95), po katerih zdravstveni zavod pridobiva sredstva med drugim tudi s plačili za svoje storitve. Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 12. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 627/2020Višje sodišče v Ljubljani · 1. 12. 2021besedilo 2004–2025
V III. poglavju ZZVZZ je urejen postopek sprejemanja pravne podlage (splošni dogovor) za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Na takšen način se med drugim določajo tudi zgornje meje porabe javnih sredstev za zdravstvene storitve v javni mreži, omejuje pa se tudi krog izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. Ta pravila pa v ničemer ne vplivajo na presojo določil o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve. Okoliščine v zvezi z nujnostjo izvajanja storitev zdravstvene nege, kot jih zatrjuje pritožnica, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno obravnavati v okviru pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožnica je vede opravila tuj posel z namenom pomoči oziroma solidarnosti do njenih oskrbovancev. Bistvena značilnost gestije je prav načelo medsebojne pomoči. Po pravilih o poslovodstvu brez naročila je lahko pasivno legitimiran le tisti subjekt, za katerega je gestor opravil posel.
- VSL Sodba I Cpg 333/2019Višje sodišče v Ljubljani · 27. 5. 2020besedilo 2004–2025
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena oziroma 24. člen oziroma drugi odstavek 623. člena OZ). V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj, 20. člen OZ). Javna zdravstvena služba obsega zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in lokalne skupnosti in ki se, temelječe na načelu solidarnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljajo kot pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja (katerega nosilec je ZZZS - tožena stranka) ter se v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena in 4. člen ZZDej ter 69. člen ZZVZZ). Zasebna zdravstvena dejavnost pa obsega zdravstveno dejavnost, ki se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov zdravstvenih st
- VSRS Sklep VIII R 7/2000Vrhovno sodišče RS · 16. 3. 2000besedilo 1992–2004
Iz računa je razvidno, da je bil izdan zaradi zdravstvene storitve, ki jo je opravila Bolnišnica C. toženki kot naročnici storitve. Tožnica ni uveljavljala svoje terjatve do nosilcev zdravstvenega zavarovanja. Zato je imela tožeča stranka pravno podlago za izdajo računa v določilih 31. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95), po katerih zdravstveni zavod pridobiva sredstva med drugim tudi s plačili za svoje storitve. Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.