iuris
§ zakonZakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju · ZZVZZ · velja od 1. 3. 1992

7. člen ZZVZZ

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 17. 5. 2022Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba VIII Ips 59/2021Vrhovno sodišče RS · 2022

    Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na

  • UPRS sodba I U 1459/2012Upravno sodišče RS · 2012

    V obrazložitvi odločbe ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je odločil, da tožnik pravico do zdravstvenega varstva uresničuje preko Centra za tujce, ter je iz tega razloga obrazložitev pomanjkljiva. Tega ne določajo členi 73. in 75. člen ZTuj-2, niti 13. alinea prvega odstavka 7. člena ZZVZZ.

  • VSL sodba I Cpg 746/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2001

    Zavezanec za plačilo zdravstvenih storitev, opravljenih beguncem, je Republika Slovenija.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 5. 2025
Različice besedila: 5Pokaži ▾
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 5. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba VIII Ips 59/2021
    Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2022besedilo 2020–2023

    Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na

  • UPRS sodba I U 1459/2012
    Upravno sodišče RS · 21. 11. 2012besedilo 2008–2020

    V obrazložitvi odločbe ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je odločil, da tožnik pravico do zdravstvenega varstva uresničuje preko Centra za tujce, ter je iz tega razloga obrazložitev pomanjkljiva. Tega ne določajo členi 73. in 75. člen ZTuj-2, niti 13. alinea prvega odstavka 7. člena ZZVZZ.

  • VSL sodba I Cpg 746/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 2. 2001besedilo 1993–2008

    Zavezanec za plačilo zdravstvenih storitev, opravljenih beguncem, je Republika Slovenija.