33. člen ZZVZZ

Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je urejena v določbah 28. do 35. člena ZZVZZ. Zavarovanec mora pravico najprej uveljavljati pri tožencu in šele v primeru, da je s svojim zahtevkom neuspešen, lahko pravico do nadomestila uveljavlja pred sodiščem.4 Za obdobja, za katera še ni bilo predsodnega odločanja toženca, tako niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnik po prejemu obvestila o nadomestilu plače ni zahteval izdaje odločbe. Sodišče je pravilno zavrglo tožbo, s katero tožnik zahteva plačilo razlike nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in plače.

V pritožbeni obravnavi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali za začetek prekluzivnega roka za vložitev tožbe šteje trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa ali trenutek, ko se je iztekel 15-dnevni rok, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu. Tožnik zmotno vztraja, da sodišče ne bi smelo zavreči tožbe. Določilo 275. člena ZPP omogoča, da kadar sodišče meni, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, lahko predsednik senata z odločitvijo o tem počaka tudi do prejema odgovora na tožbo oziroma to stori v pripravljalnem postopku. Določila ZPP načelno omogočajo odločanje o procesnih predpostavkah glede predmeta po predhodnem preizkusu tožbe, če pa gre za kompleksnejša vprašanja, lahko sodišče o teh odloča tudi v nadaljevanju postopka. Tožnik ne zatrjuje, da o upravnem pisanju, ki mu je bilo vročeno v hišni predalček ni bil obveščen, temveč le, da je bil z njim seznanjen kasneje. Opravljene poizvedbe sodišča pri UE D. in UE B. potrjujejo, da je imel tožnik v času vročanja obeh izpodbijanih odločb stalno prebivališče in tudi naslov za vročanje na naslovu C. cesta 33, D

Začasna nezmožnost za štiri ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo in izpisi eDavkov izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za štiri urno delo.

Začasna zadržanost z dela se veže tako na ugotovitev zdravstvenega stanja zavarovanca, kot ugotovitev, ali je na to zdravstveno stanje sposoben oziroma ni sposoben opravljati svojega, to je konkretnega dela (del) delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Navedeno ne izključuje pravice osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, da pri zavarovancu ugotovi zmožnost za delo kljub določenim omejitvam za posamezna opravila, res pa se to ne sme nanašati na opravila ali naloge, ki predstavljajo bistveno vsebino del delavca v okviru delovnega mesta oziroma vrste del.

Če je zavarovancu s pravnomočno odločbo priznana pravica do dela na drugem ustrezno lažjem delu, ki ga opravlja v polnem delovnem času, se v primeru zdravstvenih težav začasna nezmožnost za delo ugotavlja ob upoštevanju omejitev pri delu, določenih z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o delovni zmožnosti tožnika v spornem času je tožena stranka v postopku in po pristojnih organih odločila v skladu z ZZVZZ in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bila odločitev v nasprotju z navedenimi predpisi, saj ugovarja le ugotovljenem dejanskem stanju.