iuris
§ zakonZakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju · ZZVZZ · velja od 1. 3. 1992

3. člen ZZVZZ

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 17. 5. 2022Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba VIII Ips 59/2021Vrhovno sodišče RS · 2022

    Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na

  • VSRS Sodba U 582/93Vrhovno sodišče RS · 1994

    Ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, če je bil pacient, po preteku 14 dni po odpustu iz bolnišnice, napoten v zdravilišče zaradi rehabilitacije in v napotnici zdravniške komisije ni navedeno, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Zato ni pogojev za povračilo stroškov za že plačano participacijo.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 5. 2025

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 5. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSRS Sodba VIII Ips 59/2021
    Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2022

    Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na

  • VSRS Sodba U 582/93
    Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 1994

    Ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, če je bil pacient, po preteku 14 dni po odpustu iz bolnišnice, napoten v zdravilišče zaradi rehabilitacije in v napotnici zdravniške komisije ni navedeno, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Zato ni pogojev za povračilo stroškov za že plačano participacijo.