iuris
§ zakonZakon o zavodih · ZZ · velja od 30. 3. 1991

46. člen ZZ

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 7. 2020Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 996/2019-23Upravno sodišče RS · 2020

    Glede ničnostnega razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP dejstvo, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke zaradi tega, da bi organ namerno zavedla, mora biti v dokaznem postopku nedvomno ugotovljeno. To pa iz v tem upravnem sporu presojanega upravnega postopka ne izhaja. Ni izkazan tudi ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ta ničnostni razlog je podan le, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. To pomeni, da mora zakon kot posledico kršitve te določbe predpisati ničnost. Iz 46. člena ZZ pa takšna posledica kršitve te določbe ne izhaja. Zato tožbeni ugovor, da sta dovoljenji nični zato, ker k spremembi statuta ni bilo soglasja tožnika kot soustanovitelja, kar pomeni ničnost statuta, to pa nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, tudi ni sprejemljiv in ga sodišče zavrača.

  • VSRS Sklep II Ips 338/2017Vrhovno sodišče RS · 2018

    Med taksativno naštetimi sredstvi izvršbe ni izvršbe na ustanoviteljski delež zavoda, vendar to ne utemeljuje zaključka, da ustanoviteljski delež zavoda ni premoženjska pravica v smislu 32. člena ZIZ. Ne glede na namen, za katerega je ustanovljen, ima zavod kot pravnoorganizacijska oblika v okviru katere se opravlja določena dejavnost, premoženjsko vrednost, ki se z uspešnim poslovanjem le še veča. Če se ustvarjen dobiček porablja za nadaljnji razvoj dejavnosti, ustanovitelji niso deležni neposredne premoženjske korit v obliki izplačanega dobička, temveč posredne premoženjske koristi, ki se kaže kot večanje vrednosti zavodsko organiziranega premoženja, ki ga uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Določba 30. člena ZIZ, ki taksativno našteva sredstva izvršbe, ne more pretehtati nad določbo 32. člena ZIZ, ki pravi, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Razlog, da se izvršba na dolžnikovo premoženje ne dovoli, torej ne sme biti v tem, da ZIZ za določeno vrsto premoženja sredstva izvršbe ne predv

  • VDSS sklep X Pdp 673/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015

    Spora o presoji skladnosti sprememb in dopolnitev Statuta Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, s katerimi sta bila spremenjena 72. in 74. člen Statuta, ni mogoče uvrstiti med spore iz 6. c člena ZDSS-1, po katerem je delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. ZRTVS-1 posebnih določb o splošnih aktih ne vsebuje. Statut bi bilo sicer mogoče uvrstiti v kategorijo splošnih aktov tudi upoštevaje določbe 45. in 46. člena ZZ, vendar spremembe in dopolnitve tega Statuta, ki so predmet predloga predlagatelja, nimajo narave splošnega akta delodajalca v smislu 10. člena ZDR-1, s katerimi bi nasprotni udeleženec določal organizacijo dela ali določal obveznosti, ki jih morajo poznati delavci zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Ker sporne spremembe in dopolnitve Statuta nimajo narave splošnega akta delodajalca iz 10. člena ZDR-1, se predmetni spor ne more obravnavati kot kolektivni delovni spor po členu 6. c ZDSS-1. Predlog za presojo zakonitosti sprememb in dopolnitev Statuta pa ne spada niti v pristojnost upravnega sodišča (ne gre za dokončni upravni

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 10. 2. 2026

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 7. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • UPRS Sodba I U 996/2019-23
    Upravno sodišče RS · 8. 7. 2020

    Glede ničnostnega razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP dejstvo, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke zaradi tega, da bi organ namerno zavedla, mora biti v dokaznem postopku nedvomno ugotovljeno. To pa iz v tem upravnem sporu presojanega upravnega postopka ne izhaja. Ni izkazan tudi ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ta ničnostni razlog je podan le, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. To pomeni, da mora zakon kot posledico kršitve te določbe predpisati ničnost. Iz 46. člena ZZ pa takšna posledica kršitve te določbe ne izhaja. Zato tožbeni ugovor, da sta dovoljenji nični zato, ker k spremembi statuta ni bilo soglasja tožnika kot soustanovitelja, kar pomeni ničnost statuta, to pa nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, tudi ni sprejemljiv in ga sodišče zavrača.

  • VSRS Sklep II Ips 338/2017
    Vrhovno sodišče RS · 30. 8. 2018

    Med taksativno naštetimi sredstvi izvršbe ni izvršbe na ustanoviteljski delež zavoda, vendar to ne utemeljuje zaključka, da ustanoviteljski delež zavoda ni premoženjska pravica v smislu 32. člena ZIZ. Ne glede na namen, za katerega je ustanovljen, ima zavod kot pravnoorganizacijska oblika v okviru katere se opravlja določena dejavnost, premoženjsko vrednost, ki se z uspešnim poslovanjem le še veča. Če se ustvarjen dobiček porablja za nadaljnji razvoj dejavnosti, ustanovitelji niso deležni neposredne premoženjske korit v obliki izplačanega dobička, temveč posredne premoženjske koristi, ki se kaže kot večanje vrednosti zavodsko organiziranega premoženja, ki ga uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Določba 30. člena ZIZ, ki taksativno našteva sredstva izvršbe, ne more pretehtati nad določbo 32. člena ZIZ, ki pravi, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Razlog, da se izvršba na dolžnikovo premoženje ne dovoli, torej ne sme biti v tem, da ZIZ za določeno vrsto premoženja sredstva izvršbe ne predv

  • VDSS sklep X Pdp 673/2015
    Višje delovno in socialno sodišče · 19. 11. 2015

    Spora o presoji skladnosti sprememb in dopolnitev Statuta Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, s katerimi sta bila spremenjena 72. in 74. člen Statuta, ni mogoče uvrstiti med spore iz 6. c člena ZDSS-1, po katerem je delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. ZRTVS-1 posebnih določb o splošnih aktih ne vsebuje. Statut bi bilo sicer mogoče uvrstiti v kategorijo splošnih aktov tudi upoštevaje določbe 45. in 46. člena ZZ, vendar spremembe in dopolnitve tega Statuta, ki so predmet predloga predlagatelja, nimajo narave splošnega akta delodajalca v smislu 10. člena ZDR-1, s katerimi bi nasprotni udeleženec določal organizacijo dela ali določal obveznosti, ki jih morajo poznati delavci zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Ker sporne spremembe in dopolnitve Statuta nimajo narave splošnega akta delodajalca iz 10. člena ZDR-1, se predmetni spor ne more obravnavati kot kolektivni delovni spor po členu 6. c ZDSS-1. Predlog za presojo zakonitosti sprememb in dopolnitev Statuta pa ne spada niti v pristojnost upravnega sodišča (ne gre za dokončni upravni

  • VSRS Sodba VIII Ips 32/2009
    Vrhovno sodišče RS · 22. 3. 2010

    Za zakonitost razporeditve je bilo bistveno, da je določeno delovno mesto obstajalo in da so bili zanj predpisani pogoji ter nenazadnje tudi plača in druge pravice in obveznosti.

  • VSRS Sodba VIII Ips 164/2001
    Vrhovno sodišče RS · 21. 5. 2002

    ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.